New version.

etc/TUTORIAL.sl

@@ -1,25 +1,26 @@
 Copyright (c) 1985,96,97 Free Software Foundation, Inc;  See end for conditions.
-Emacs. Prvo berilo.
+Prvo berilo za Emacs
 
 Ukazi v Emacsu v splošnem vključujejo tipki CONTROL (včasih označeni
 CTRL ali CTL) in META (včasih označena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju
 vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okrajšavi:
 
- C-<chr>  pomeni, da moramo dr¾ati pritisnjeno tipko CONTROL, ko
- 	  vtipkamo znak <chr>. Oznaka C-f tako pomeni: dr¾imo
-	  pritisnjeno tipko CONTROL in pritisnemo tipko f.
- M-<chr>  pomeni, da moramo dr¾ati pritisnjeno tipko META, EDIT ali ALT,
- 	  ko vtipkamo znak <chr>. Èe na tipkovnici ni tipk META, EDIT
-	  ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem
-	  pritisnemo tipko <chr>. Tipko ESC bomo oznaèevali z <ESC>.
+ C-<znak> pomeni, da moramo držati pritisnjeno tipko CONTROL, ko
+ 	  vtipkamo <znak>. Oznaka C-f tako pomeni: držimo pritisnjeno
+ 	  tipko CONTROL in pritisnemo tipko f.
+ M-<znak> pomeni, da moramo držati pritisnjeno tipko META, EDIT ali
+ 	  ALT, ko vtipkamo <znak>. Če na tipkovnici ni tipk META, EDIT
+ 	  ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem
+ 	  pritisnemo tipko <chr>. Tipko ESC bomo označevali z <ESC>.
 
 Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka).
 V učbeniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Označujeta jih 
-znaka ,>>` ob levem robu. Primer:
-<<help-with-tutorial napolni preostanek s praznimi vrsticami>>
+znaka ,>>` ob levem robu. Zgled:
+<<Blank lines inserted here by startup of help-with-tutorial>>
+[Sredina strani je iz didaktičnih razlogov prazna. Besedilo se nadaljuje spodaj]
 >> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prikaži naslednji zaslon),
 	da se premaknete na naslednji zaslon (kar poskusite, pritisnite
-	hkrati kontrolno tipko in V). Od zdaj naprej boste morali to
+	hkrati tipko CONTROL in V). Od zdaj naprej boste morali to
 	napraviti sami vsakič, ko pridete do konca zaslona.
 
 Ste opazili, da sta se dve vrstici s prejšnjega zaslona ponovili? Ta
@@ -43,8 +44,8 @@ Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi:
 	C-v	Premik se za cel zaslon naprej
 	M-v	Premik se za cel zaslon nazaj
 	C-l	Cel zaslon premaknemo tako, da je zdaj po vertikali
-		 centriran okoli besedila, kjer se nahaja kazalèek (znak v
-		 C-l je èrka L, ne ¹tevka 1)
+		 osredninjen okoli besedila, kjer se nahaja kazalček
+		 (znak v C-l je črka L, ne števka 1)
 
 >> Poiščite kazalček na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega.
    Vtipkajte C-l.
@@ -108,7 +109,7 @@ katerokoli mesto v besedilu, a vseeno ostanemo na zaslonu.
    kaj se zgodi.
 
 Če se vam zdi premikanje po en znak prepočasno, se lahko premikate za
-celo besedo. M-f (Meta-f) premakne kazalèek za eno besedo naprej, M-b
+celo besedo. M-f (META-f) premakne kazalček za eno besedo naprej, M-b
 pa za besedo nazaj.
 
 >> Poskusite nekajkrat M-f in M-b.
@@ -162,8 +163,8 @@ po besedo in stavek:
 >> Za vajo nekajkrat poskusite vsakega od teh ukazov.
    To so najpogosteje uporabljani ukazi.
 
-©e dva pomembna ukaza za premikanje kazalèka sta M-< (Meta-manj¹i od),
-ki ga premakne na zaèetek datoteke, in M-> (Meta-veèji od), ki ga
+Še dva pomembna ukaza za premikanje kazalčka sta M-< (META-manjši od),
+ki ga premakne na začetek datoteke, in M-> (META-večji od), ki ga
 premakne na konec datoteke.
 
 Na ameriških tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate
@@ -182,9 +183,9 @@ in za ukaz M-> morate pritisniti
 zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporočamo, da se privadite ukazov C-b,
 C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prvič, delujejo na čisto vseh
 terminalih. Drugič, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je
-tipkanje ukazov s Control hitrej¹e od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker
+tipkanje ukazov s CONTROL hitrejše od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker
 ni treba ves čas premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in
-nazaj. In tretjiè, ko se enkrat navadite teh ukazov s Control, se boste
+nazaj. In tretjič, ko se enkrat navadite teh ukazov s CONTROL, se boste
 enostavneje naučili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazalčka.
 
 Večini ukazov v Emacsu lahko podamo številčni argument; največkrat ta
@@ -197,28 +198,29 @@ tipko META. Druga metoda je sicer kraj
 deluje na vseh terminalih. Takšen številčni argument je ,,prefiksni``
 argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nanaša.
 
-Primer: C-u 8 C-f premakne kazalèek za osem znakov naprej.
+Zgled: C-u 8 C-f premakne kazalček za osem znakov naprej.
 
 >> Poskusite s primernim argumentom za število ponovitev ukaza
    C-n ali C-p priti čim bliže tej vrstici v enem samem skoku.
 
 Večina ukazov, ne pa vsi, uporablja številčni argument kot število
-ponovitev ukaza. Nekateri ukazi (nobeden od tistih, ki smo si jih
-ogledali do zdaj) ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnim
+ponovitev ukaza. Nekateri ukazi - nobeden od tistih, ki smo si jih
+ogledali do zdaj - ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnim
 argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot običajno.
 
 Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a drugačni. Če jima podamo argument,
 premakneta zaslon za navedeno število vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u
-4 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 4 vrstice.
+8 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 8 vrstic.
 
 >> Poskusite zdaj C-u 8 C-v
 
 To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. Če bi ga radi
 premaknili nazaj, poskusite M-v z istim argumentom.
 
-Èe uporabljate X Windows, imate verjetno ob levem robu Emacsovega
-okna navpièno pravokotno ploskev, imenovano drsnik. Pogled na
-besedilo lahko premikate tudi tako, da z mi¹ko kliknete na drsnik.
+Če uporabljate grafični vmesnik, denimo X11 ali MS Windows, imate
+verjetno ob levem robu Emacsovega okna navpično pravokotno ploskev,
+imenovano drsnik. Pogled na besedilo lahko premikate tudi tako, da z
+miško kliknete na drsnik.
 
 >> Postavite kazalec na vrh označenega območja na drsniku in pritisnite
    srednji gumb na miški. To bi moralo premakniti besedilo na mesto,
@@ -261,7 +263,8 @@ res
 na vprašanje. Normalno verjetno ukaza ne želite izvesti, zato na
 vprašanje odgovorite z ,n`.
 
->> Vtipkajte <ESC> : (ki je onemogoèen ukaz), zatem odgovorite n.
+>> Vtipkajte C-x C-l (ki je onemogočen ukaz),
+   zatem na vprašanje odgovorite n.
 
 
 * OKNA
@@ -274,21 +277,21 @@ pa izpis kak
 
 	C-x 1   Eno okno (torej, zaprimo vsa ostala).
 
-To je Ctrl-x, ki mu sledi ¹tevka 1. Ukaz C-x 1 raztegne èez cel
+To je CONTROL-x, ki mu sledi števka 1. Ukaz C-x 1 raztegne čez cel
 zaslon okno, v katerem se nahaja kazalček, ostala pa zapre.
 
 >> Premaknite kazalček do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l
->> Vtipkajte Ctrl-h k Ctrl-f.
+>> Vtipkajte CONTROL-h k CONTROL-f.
    Vidite, kako se je to okno skrčilo in odstopilo prostor oknu,
-   ki pojasnjuje ukaz Ctrl-f?
+   ki pojasnjuje ukaz CONTROL-f?
 
 >> Vtipkajte C-x 1 in spodnje okno se bo zaprlo.
 
 Za razliko od ukazov, ki smo se jih naučili do zdaj, je ta ukaz
-sestavljen iz dveh znakov. Zaène se z znakom Control-x. Cela vrsta
+sestavljen iz dveh znakov. Začne se z znakom CONTROL-x. Cela vrsta
 ukazov se začne enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami,
 delovnimi področji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se
-zaènejo s Control-x, ki mu sledi ¹e en, dva ali trije znaki.
+začnejo s CONTROL-x, ki mu sledi še en, dva ali trije znaki.
 
 
 * VRIVANJE IN BRISANJE
@@ -312,8 +315,9 @@ kazal
    tega učbenika ne boste pokvarili -- tole je samo vaša osebna kopija.
 
 Ko vrstica postane predolga za zaslon, se ,,nadaljuje`` v naslednji
-vrstici na zaslonu. Obrnjena po¹evnica (znak ,\`) ob desnem robu
-oznaèuje vrstico, ki se nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici.
+vrstici na zaslonu. Obrnjena poševnica (znak ,\`) ali v grafičnih
+okoljih zavita puščica ob desnem robu označuje vrstico, ki se
+nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici.
 
 >> Zdaj začnite tipkati besedilo, dokler ne dosežete desnega roba, in
    še naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje.
@@ -361,11 +365,21 @@ C-f in M-f (<Delete> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne
 moti).  C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na 
 vrstice, drugi na stavke.
 
-Kadarkoli pobri¹ete kaj veè kot en sam znak naenkrat, si Emacs za vsak
-primer zapomni, kaj ste zavrgli, in lahko zavr¾eno vrnete (angl.
-,,yank`` -- potegniti). Besedilo, ki smo ga zavrgli, lahko vrinemo
-nazaj na isto mesto ali kam drugam. Lahko ga vrinemo tudi veèkrat, in
-tako napravimo veè kopij. Ukaz za vraèanje zavr¾enega besedila je C-y.
+Obstaja tudi splošen postopek za brisanje kateregakoli dela delovnega
+področja. Kazalček postavimo na en konec področja, ki ga želimo
+izbrisati, in pritisnemo C-@ ali C-SPC (SPC je
+preslednica). Katerikoli od obeh ukazov deluje. Premaknite kazalček na
+drug konec področja, ki ga želite izbrisati, in pritisnite C-w. S tem
+ste zavrgli vse besedilo med obema mejama.
+
+>> Premaknite kazalček na črko O, s katero se začenja prejšnji
+   odstavek.
+>> Vtipkajte C-SPC. Emacs prikaže sporočilo "Mark set" (slov. Oznaka
+   postavljena) na dnu ekrana.
+>> Premaknite kazalček na črko V v "postavimo" v drugi vrstici istega
+   odstavka.
+>> Vtipkajte C-w. S tem zavržemo vse besedilo začenši z O in vse do
+   črke V.
 
 Razlika med tem, če zavržete cel odstavek besedila (angl. ,,kill``,
 pobiti) ali pa če pobrišete znak (angl. ,,delete``), je ta, da lahko
@@ -385,15 +399,19 @@ druga
 ponovitev. C-u 2 C-k pobriše dve polni vrstici besedila, kar je nekaj
 drugega, kot če dvakrat vtipkate C-k.
 
-Besedilo, ki ste ga prej pobrisali, je shranjeno, in ga lahko povrnete
-tja, kjer je trenutno kazalèek, z ukazom C-y.
+Besedilo, ki ste ga prej pobili, lahko povrnete (angl.  ,,yank`` --
+potegniti). Predstavljajte si, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vam
+je nekdo odnesel. Pobito besedilo lahko potegnete nazaj na isti ali pa
+na kakšen drug kraj v besedilu, ali pa celo v kaki drugi
+datoteki. Isto besedilo lahko večkrat potegnete nazaj, tako da je v
+delovnem področju povečterjeno.
+
+Ukaz za vračanje pobitega besedila je C-y.
 
 >> Poskusite z ukazom C-y povrniti pobrisano besedilo.
 
-Ukaz C-y si predstavljajte, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vam je
-nekdo odnesel. Èe ste uporabili veè zaporednih ukazov C-k, je vse
-pobrisano besedilo shranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako
-pobrisane vrstice.
+Če ste uporabili več zaporednih ukazov C-k, je vse pobrisano besedilo
+shranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako pobrisane vrstice.
 
 >> Poskusite, nekajkrat vtipkajte C-k.
 
@@ -453,6 +471,11 @@ pritisnjeno tipko CONTROL.
 Če podamo ukazu C-_ ali C-x u numerični argument, je to enako, kot če
 bi ukaz ročno ponovili tolikokrat, kot pravi argument.
 
+Ukaz za brisanje besedila lahko prekličete in besedilo povrnete,
+enako, kot če bi besedilo pobili. Razlika med brisanjem in pobijanjem
+besedila je le ta, da le slednje lahko potegnete nazaj z ukazom
+C-y. Preklic ukaza pa velja za eno in drugo.
+
 
 * DATOTEKE
 ----------
@@ -625,8 +648,9 @@ Ukazov C-x je veliko. Zaenkrat smo spoznali naslednje:
 
 	C-x C-f		Poišči datoteko.
 	C-x C-s		Shrani datoteko.
-	C-x C-b		Seznam delovnih podroèij.
+	C-x C-b		Prikaži seznam delovnih področij.
 	C-x C-c		Končaj Emacs.
+	C-x 1		Zapri vsa okna razen enega.
 	C-x u		Preklic zadnjega ukaza.
 
 Poimenovani razširjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo še bolj
@@ -635,8 +659,9 @@ takih je na primer ukaz replace-string, ki po vsem besedilu zamenja en
 niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpiše v pogovornem
 vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa čaka, da vtipkate ime ukaza, ki ga
 želite priklicati; v tem primeru je to ,,replace-string``. Vtipkajte
-samo ,,repl s<TAB>`` in Emacs bo dopolnil ime. Ukaz vnesete s
-pritiskom na <Return>.
+samo ,,repl s<TAB>`` in Emacs bo dopolnil ime (<TAB> je tabulatorska
+tipka; navadno jo najdemo nad tipko Caps Lock ali Shift na levi strani
+tipkovnice). Ukaz vnesete s pritiskom na <Return>.
 
 Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga želite
 zamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebej
@@ -682,7 +707,7 @@ na dnu zaslona odzivno podro
 Vrstica nad odzivnim področjem je statusna vrstica. Ta kaže verjetno
 nekaj podobnega kot:
 
---:** TUTORIAL          (Fundamental)--58%----------------------
+--:** TUTORIAL          (Fundamental)--L670--58%----------------------
 
 V njej so izpisani pomembni podatki o stanju Emacsa in besedilu, ki ga
 urejate.
@@ -694,6 +719,9 @@ namesto --00%-- pisalo --Top--. Podobno bo pisalo --Bot--,
 zadnja vrstica datoteke na zaslonu. Če je datoteka, ki jo ogledujete,
 tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo --All--.
 
+Črka L in številke za njo kažejo položaj še drugače, kot zaporedno
+številko vrstice, v kateri je kazalček.
+
 Zvezdice na začetku vrstice pomenijo, da ste datoteko že spreminjali.
 Tik po tem, ko ste odprli ali shranili datoteko, ni nobenih zvezdic,
 so samo črtice.
@@ -719,7 +747,7 @@ Fundamental.
 primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni način (Text).
 >> Vtipkajte M-x text mode<Return>.
 
-Ne skrbite, noben od ukazov, ki ste se jih nauèili, se s tem ne
+Brez skrbi, noben od ukazov Emacsa, ki ste se jih naučili, se s tem ne
 spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opuščaje za
 dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem načinu jih je
 obravnaval kot meje med besedami.
@@ -746,15 +774,15 @@ Podna
 Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomatično deli vrstice na
 presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge.
 
-Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto fill mode<return>. Ko je
+Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto fill mode<Return>. Ko je
 vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x
-auto fill mode<return>. Z istim ukazom torej preklapljamo
+auto fill mode<Return>. Z istim ukazom torej preklapljamo
 (angl. toggle) med vklopljenim in izklopljenim stanjem.
 
->> Vtipkajte zdaj M-x auto fill mode. Potem zaènite tipkati "asdf asdkl
-   sdjf sdjkf"... dokler ne opazite, da je Emacs razbil vrstico na dve.
-   Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj Auto Fill prelamlja
-   vrstice samo na presledkih.
+>> Vtipkajte zdaj M-x auto fill mode<Return>. Potem začnite tipkati
+   "asdf asdkl sdjf sdjkf"... dokler ne opazite, da je Emacs razbil
+   vrstico na dve.  Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj
+   Auto Fill prelamlja vrstice samo na presledkih.
 
 Širina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko
 spremenite z ukazom C-x f. Novo širino morate podati kot številčni
@@ -767,7 +795,7 @@ argument.
 Auto Fill deluje le, kadar pišete novo besedilo, ne pa,
 kadar popravljate že napisan odstavek.
 Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazalček premaknete nekam
-znotraj odstavka in uka¾ete M-q (Meta-q).
+znotraj odstavka in ukažete M-q (META-q).
 
 >> Premaknite kazalček v prejšnji odstavek in izvedite M-q.
 
@@ -836,12 +864,13 @@ tudi za C-r, le smer iskanja je obrnjena.
 Ena simpatičnih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati več oken
 na ekranu, tudi če ne delamo v grafičnem načinu.
 
->> Premaknite kazalèek v to vrstico in vtipkajte C-u 0 C-l.
+>> Premaknite kazalček v to vrstico in vtipkajte C-u 0 C-l (zadnji
+   znak je CONTROL-L, ne CONTROL-1)
 >> Zdaj vtipkajte C-x 2, da razdelite zaslon na dve okni.
    V obeh oknih imate odprt ta priročnik. Kazalček je ostal v zgornjem
    oknu.
 >> Pritisnite C-M-v za listanje v spodnjem oknu.
-   (Èe nimate tipke Meta, tipkajte ESC C-v).
+   (Če nimate tipke META, tipkajte ESC C-v).
 >> Vtipkajte C-x o (o kot ,,other``, drugi), da preselite kazalček v
    spodnje okno.
 >> S C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini datoteke.
@@ -859,7 +888,7 @@ drugega pa uporabljamo samo za pomo
 v katerem urejamo, po vsebini spodnjega okna pa se vseeno lahko
 premikamo, ne da bi morali venomer skakati iz enega okna v drugega.
 
-C-M-v je primer znaka CONTROL-META. Èe imate v resnici tipko Meta (na
+C-M-v je primer znaka CONTROL-META. Če imate v resnici tipko META (na
 PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da držite pritisnjeni
 tako CONTROL kot META, medtem ko vtipkate v. Ni pomembno, katero od
 tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta šele, ko
@@ -867,8 +896,8 @@ pritisnete znak, ki sledi (v zgornjem primeru ,v`).
 
 Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, če nimate tipke META
 in namesto nje uporabljate ESC. V tem primeru morate najprej
-pritisniti ESC, potem pa Control-v. Obratna kombinacija, Control-ESC v ne
-deluje. To je zato, ker je ESC znak sam po sebi, ne pa modifikator,
+pritisniti ESC, potem pa Control-v. Obratna kombinacija, CONTROL-ESC v
+ne deluje. To je zato, ker je ESC znak sam po sebi, ne pa modifikator,
 kot sta CONTROL in META.
 
 >> V zgornjem oknu vtipkajte C-x 1, da se znebite spodnjega okna.
@@ -919,24 +948,24 @@ V tem uvodu smo posku
 Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogoče vse to
 zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi naučili kaj o številnih
 koristnih možnostih, ki jih še ne poznate. Emacs ima že vgrajene
-veliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CTRL-h (h
-kot ,,help``, pomoè).
+veliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CONTROL-h
+(h kot ,,help``, pomoč).
 
 Za pomoč pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kakšno pomoč
 želite. Če ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo
 povedal, kakšna pomoč je sploh na voljo. Če ste vtipkali C-h, pa ste
 si premislili, lahko ukaz prekličete s C-g.
 
-(Ponekod se znak C-h preslika v kaj drugega. To ni dobro, in v takem
-primeru se prito¾ite sistemskemu vzdr¾evalcu. Medtem pa, èe C-h ne
-prika¾e sporoèila o pomoèi na dnu zaslona, namesto tega poskusite
-pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help <Return>.)
+(Na nekaterih sistemih se znak C-h preslika v kaj drugega. To ni
+dobro, in v takem primeru se pritožite sistemskemu vzdrževalcu. Medtem
+pa, če C-h ne prikaže sporočila o pomoči na dnu zaslona, namesto tega
+poskusite pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help <Return>.)
 
 Najosnovnejši tip pomoči prikaže C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem
 pa ukazni znak ali zaporedje ukaznih znakov, in Emacs bo izpisal
 kratek opis ukaza.
 
->> Vtipkajte C-h c Control-p.
+>> Vtipkajte C-h c C-p.
    Izpiše se nekaj takega kot
 
 	C-p runs the command previous-line
@@ -952,7 +981,7 @@ ali,
 
 Za več informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c.
 
->> Vtipkajte C-h k Control-p.
+>> Vtipkajte C-h k C-p.
 
 To odpre novo okno in v njem prikaže dokumentacijo o funkciji, obenem
 z njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite okna
@@ -968,9 +997,13 @@ Sledi
 >> Poskusite C-h f previous-line<Return>.
    To izpiše vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p.
 
+Podoben ukaz C-h v izpiše dokumentacijo za spremenljivke, s katerimi
+lahko nastavite obnašanje Emacsa. Ob pozivniku morate vpisati ime
+spremenljivke.
+
    C-h a	 Apropos. Vtipkajte ključno besedo in Emacs bo izpisal
 		 vse ukaze, ki vsebujejo to ključno besedo. Vse te
-		 ukaze lahko priklièete z Meta-x. Pri nekaterih ukazih
+		 ukaze lahko prikličete z META-x. Pri nekaterih ukazih
 		 bo Apropos izpisal tudi eno ali dvoznakovno
 		 zaporedje, s katerim dosežete isti učinek.
 
@@ -986,6 +1019,18 @@ write-file.
 
 >> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomočjo.
 
+   C-h i         Priročniki z navodili za uporabo (tkim. datoteke 
+		 "info"). Ta ukaz vas prestavi v posebno delovno
+		 področje, imenovano "info". V njem lahko prebirate
+		 priročnike za programe, ki so nameščeni v sistemu. Z
+		 ukazom m emacs<Return> denimo dobite priročnik za
+		 urejevalnik Emacs. Če sistema Info še niste
+		 uporabljali, vtipkajte ? in Emacs vas bo popeljal na
+		 vódeni izlet po načinu Info in možnostih, ki jih
+		 ponuja. Ko boste zaključili z branjem tega prvega
+		 berila, bo priročnik za Emacs v sistemu Info vaš
+		 glavni vir dokumentacije.
+
 
 * ZAKLJUČEK
 -----------
@@ -999,8 +1044,8 @@ Emacsu.
 pritožite se!
 
 
-RAZMNO®EVANJE IN RAZ©IRJANJE
-----------------------------
+* RAZMNOŽEVANJE IN RAZŠIRJANJE
+------------------------------
 
 Angleški izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih
 besedil, začenši s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni
@@ -1009,7 +1054,7 @@ Emacs. V sloven
 To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo
 razmnoževanje in razširjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji:
 
-Copyright (c) 1985, 1996, 1997 Free Software Foundation
+Copyright (c) 1985, 1996, 1997, 2002 Free Software Foundation
 
    Dovoljeno je izdelovati in razširjati neokrnjene kopije tega spisa
    v kakršnikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o