mirror of
https://git.savannah.gnu.org/git/emacs.git
synced 2024-12-24 10:38:38 +00:00
1032 lines
42 KiB
Plaintext
1032 lines
42 KiB
Plaintext
Copyright (c) 1985 Free Software Foundation, Inc; See end for conditions.
|
|
Emacs. Prvo berilo.
|
|
|
|
Ukazi v Emacsu v splo¹nem vkljuèujejo tipki CONTROL (vèasih oznaèeni
|
|
CTRL ali CTL) in META (vèasih oznaèena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju
|
|
vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okraj¹avi:
|
|
|
|
C-<chr> pomeni, da moramo dr¾ati pritisnjeno tipko CONTROL, ko
|
|
vtipkamo znak <chr>. Oznaka C-f tako pomeni: dr¾imo
|
|
pritisnjeno tipko CONTROL in pritisnemo tipko f.
|
|
M-<chr> pomeni, da moramo dr¾ati pritisnjeno tipko META, EDIT ali ALT,
|
|
ko vtipkamo znak <chr>. Èe na tipkovnici ni tipk META, EDIT
|
|
ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem
|
|
pritisnemo tipko <chr>. Tipko ESC bomo oznaèevali z <ESC>.
|
|
|
|
Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka).
|
|
V uèbeniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Oznaèujeta jih
|
|
znaka ,>>` ob levem robu. Primer:
|
|
<<help-with-tutorial napolni preostanek s praznimi vrsticami>>
|
|
>> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prika¾i naslednji zaslon),
|
|
da se premaknete na naslednji zaslon (kar poskusite, pritisnite
|
|
hkrati kontrolno tipko in V). Od zdaj naprej boste morali to
|
|
napraviti sami vsakiè, ko pridete do konca zaslona.
|
|
|
|
Ste opazili, da sta se dve vrstici s prej¹njega zaslona ponovili? Ta
|
|
kontinuiteta olaj¹a branje pri skakanju s strani na stran.
|
|
|
|
Prva stvar, ki si jo morate zapomniti, je, kako se premikate po
|
|
datoteki. Zdaj ¾e veste, da se premaknete za cel zaslon naprej z
|
|
ukazom C-v. Za cel zaslon nazaj pa se premaknete z ukazom M-v
|
|
(pritisnite tipko META in jo dr¾ite ter pritisnite tipko v, ali pa
|
|
pritisnite in spustite <ESC> ter zatem pritisnite tipko v, èe tipke
|
|
META, EDIT ali ALT na va¹i tipkovnici ni).
|
|
|
|
>> Nekajkrat pritisnite M-v in C-v, da vidite, kako ukaza delujeta.
|
|
|
|
|
|
* POVZETEK
|
|
----------
|
|
|
|
Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi:
|
|
|
|
C-v Premik se za cel zaslon naprej
|
|
M-v Premik se za cel zaslon nazaj
|
|
C-l Cel zaslon premaknemo tako, da je zdaj po vertikali
|
|
centriran okoli besedila, kjer se nahaja kazalèek (znak v
|
|
C-l je èrka L, ne ¹tevka 1)
|
|
|
|
>> Poi¹èite kazalèek na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega.
|
|
Vtipkajte C-l.
|
|
Ponovno poi¹èite kazalèek. Besedilo okoli njega je ostalo isto.
|
|
|
|
|
|
* PREMIKANJE KAZALÈKA
|
|
---------------------
|
|
|
|
Premiki za celo stran naprej in nazaj so sicer uporabni, ampak kako pa
|
|
pridemo do izbranega mesta na zaslonu?
|
|
|
|
Naèinov je veè. Najosnovnej¹i je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in
|
|
C-n. Ti po vrsti premaknejo kazalèek v prej¹njo vrstico, znak nazaj,
|
|
znak naprej, in v naslednjo vrstico. Grafièno prikazano:
|
|
|
|
prej¹nja vrstica, C-p
|
|
:
|
|
:
|
|
nazaj, C-b .... trenutni polo¾aj kazalèka .... naprej, C-f
|
|
:
|
|
:
|
|
naslednja vrstica, C-n
|
|
|
|
>> S pritiski na C-n ali C-p premaknite kazalèek v sredinsko vrstico
|
|
na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na
|
|
sredino zaslona.
|
|
|
|
V angle¹èini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous` (prej¹nji),
|
|
N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F kot ,forward`
|
|
(naprej). To so osnovni ukazi za premikanje kazalèka in uporabljali jih
|
|
boste VES ÈAS. Èim prej se jih nauèite, tem bolje.
|
|
|
|
>> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazalèek do te vrstice.
|
|
|
|
>> Z nekaj C-f se pomaknite na desno na sredo vrstice, nato pa nekajkrat
|
|
pritisnite C-p. Opazujte, kaj se dogaja s kazalèkom na sredini
|
|
vrstice.
|
|
|
|
Vsaka vrstice v besedilu je zakljuèena z znakom za novo vrstico
|
|
(angl. Newline). Ta loèuje vrstico v besedilu od naslednje. Tudi
|
|
zadnja vrstica v datoteki mora biti zaljuèena z znakom za novo vrstico
|
|
(èeprav tega Emacs ne zahteva).
|
|
|
|
>> Poskusite ukaz C-b, ko je kazalèek na zaèetku vrstice. Kazalèek se
|
|
mora premakniti na konec prej¹nje vrstice. To je zato, ker se je
|
|
ravnokar premaknil prek znaka za konec vrstice.
|
|
|
|
Ukaz C-f premika kazalèek prek znaka za novo vrstico enako kot C-b.
|
|
|
|
>> Poskusite ¹e nekajkrat pritisniti C-b, da dobite obèutek za
|
|
premikanje kazalèka. Potem nekajkrat poskusite C-f, da pridete do konca
|
|
vrstice. ©e enkrat pritisnite C-f, da skoèite v naslednjo vrstico.
|
|
|
|
Ko s kazalèkom dose¾ete zgornji ali spodnji rob zaslona, se besedilo
|
|
toliko premakne, da kazalèek ostane na zaslonu. V angle¹èini se temu
|
|
pravi ,,scrolling``. To omogoèa, da lahko premaknemo kazalèek na
|
|
katerokoli mesto v besedilu, a vseeno ostanemo na zaslonu.
|
|
|
|
>> Poskusite kazalèek pripeljati s C-n èisto do dna zaslona in si oglejte,
|
|
kaj se zgodi.
|
|
|
|
Èe se vam zdi premikanje po en znak prepoèasno, se lahko premikate za
|
|
celo besedo. M-f (Meta-f) premakne kazalèek za eno besedo naprej, M-b
|
|
pa za besedo nazaj.
|
|
|
|
>> Poskusite nekajkrat M-f in M-b.
|
|
|
|
Èe je kazalèek sredi besede, ga M-f prestavi na konec besede. Èe je v
|
|
belini med besedami, ga M-f premakne na konec naslednje besede. M-b
|
|
deluje podobno, a v nasprotni smeri.
|
|
|
|
>> Nekajkrat poskusite M-f in M-b, vmes pa ¹e nekaj C-f in
|
|
C-b. Opazujte uèinke M-f in M-b, ko je kazalèek sredi besede ali
|
|
med besedami.
|
|
|
|
Ste opazili paralelo med C-f in C-b na eni strani ter M-f in M-b na
|
|
drugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nana¹ajo na operacije nad
|
|
enotami jezika (besede, stavki, odstavki), medtem ko se ukazi Control
|
|
nana¹ajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrstice
|
|
ipd.).
|
|
|
|
Podobna zveza je tudi med vrsticami in stavki: ukaza C-a in C-e
|
|
premakneta kazalèek na zaèetek oz. konec vrstice, M-a in M-e pa na
|
|
zaèetek oz. konec stavka.
|
|
|
|
>> Poskusite nekaj ukazov C-a, potem pa nekaj ukazov C-e.
|
|
Poskusite nekaj ukazov M-a, potem pa nekaj ukazov M-e.
|
|
|
|
Ste opazili, da ponovljeni C-a ne napravijo niè, ponovljeni M-a pa se
|
|
premikajo naprej? Èeprav se ne obna¹ata enako, pa je vendar obna¹anje
|
|
enega in drugega po svoje naravno.
|
|
|
|
Polo¾aju kazalèka na zaslonu pravimo tudi ,,point``, toèka.
|
|
Parafrazirano: kazalèek ka¾e na zaslonu, kje je toèka v besedilu.
|
|
|
|
Povzetek preprostih ukazov za premikanje kazalèka, vkljuèno s premiki
|
|
po besedo in stavek:
|
|
|
|
C-f Premik za znak naprej
|
|
C-b Premik za znak nazaj
|
|
|
|
M-f Premik za besedo naprej
|
|
M-b Premik za besedo nazaj
|
|
|
|
C-n Premik v naslednjo vrstico
|
|
C-p Premik v prej¹njo vrstico
|
|
|
|
C-a Premik na zaèetek vrstice
|
|
C-e Premik na konec vrstice
|
|
|
|
M-a Premik na zaèetek stavka
|
|
M-e Premik na konec stavka
|
|
|
|
>> Za vajo nekajkrat poskusite vsakega od teh ukazov.
|
|
To so najpogosteje uporabljani ukazi.
|
|
|
|
©e dva pomembna ukaza za premikanje kazalèka sta M-< (Meta-manj¹i od),
|
|
ki ga premakne na zaèetek datoteke, in M-> (Meta-veèji od), ki ga
|
|
premakne na konec datoteke.
|
|
|
|
Na ameri¹kih tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate
|
|
pritisniti tipko Shift, da pridete do njega. Z ukazom M-< je enako -
|
|
prav tako morate pritisniti tipko Shift, sicer moste izvedli drug
|
|
ukaz, Meta-vejica. Na na¹ih tipkovnicah sta oba znaka na isti tipko,
|
|
in za ukaz M-> morate pritisniti ¹e tipko Shift.
|
|
|
|
>> Poskusite zdaj M-<, skok na zaèetek tega uèbenika.
|
|
Potem se vrnite nazaj z zaporednimi C-v.
|
|
|
|
>> Poskusite zdaj M->, skok na konec tega uèbenika.
|
|
Potem se vrnite nazaj z zaporednimi M-v.
|
|
|
|
Èe ima va¹a tipkovnica kurzorske tipke, lahko premikate kazalèek po
|
|
zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporoèamo, da se privadite ukazov C-b,
|
|
C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prviè, delujejo na èisto vseh
|
|
terminalih. Drugiè, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je
|
|
tipkanje ukazov s Control hitrej¹e od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker
|
|
ni treba ves èas premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in
|
|
nazaj. In tretjiè, ko se enkrat navadite teh ukazov s Control, se boste
|
|
enostavneje nauèili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazalèka.
|
|
|
|
Veèini ukazov v Emacsu lahko podamo ¹tevilèni argument; najveèkrat ta
|
|
pove, kolikokrat zapovrstjo naj se ukaz izvede. Veèkratno ponovitev
|
|
ukaza izvedemo tako, da najprej vtipkamo C-u, zatem ¹tevilo,
|
|
kolikokrat naj se ukaz ponovi, in nazadnje ¾eljeni ukaz. Èe ima va¹a
|
|
tipkovnica tipko META (ali EDIT ali ALT), lahko izpustite ukaz C-u in
|
|
namesto tega vtipkate ¹tevilo ponovitev, medtem ko dr¾ite pritisnjeno
|
|
tipko META. Druga metoda je sicer kraj¹a, priporoèamo pa prvo, ker
|
|
deluje na vseh terminalih. Tak¹en ¹tevilèni argument je ,,prefiksni``
|
|
argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nana¹a.
|
|
|
|
Primer: C-u 8 C-f premakne kazalèek za osem znakov naprej.
|
|
|
|
>> Poskusite s primernim argumentom za ¹tevilo ponovitev ukaza
|
|
C-n ali C-p priti èim bli¾e tej vrstici v enem samem skoku.
|
|
|
|
Veèina ukazov, ne pa vsi, uporablja ¹tevilèni argument kot ¹tevilo
|
|
ponovitev ukaza. Nekateri ukazi (nobeden od tistih, ki smo si jih
|
|
ogledali do zdaj) ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnim
|
|
argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot obièajno.
|
|
|
|
Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a drugaèni. Èe jima podamo argument,
|
|
premakneta zaslon za navedeno ¹tevilo vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u
|
|
4 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 4 vrstice.
|
|
|
|
>> Poskusite zdaj C-u 8 C-v
|
|
|
|
To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. Èe bi ga radi
|
|
premaknili nazaj, poskusite M-v z istim argumentom.
|
|
|
|
Èe uporabljate X Windows, imate verjetno ob levem robu Emacsovega
|
|
okna navpièno pravokotno ploskev, imenovano drsnik. Pogled na
|
|
besedilo lahko premikate tudi tako, da z mi¹ko kliknete na drsnik.
|
|
|
|
>> Postavite kazalec na vrh oznaèenega obmoèja na drsniku in pritisnite
|
|
srednji gumb na mi¹ki. To bi moralo premakniti besedilo na mesto,
|
|
doloèeno s tem, kako visoko ali nizko na drsnik ste kliknili.
|
|
|
|
>> Medtem ko dr¾ite srednji gumb pritisnjen, premikajte mi¹ko gor in
|
|
dol. Vidite, kako se premika besedilo v Emacsovem oknu, ko
|
|
premikate mi¹ko?
|
|
|
|
|
|
* ÈE SE EMACS OBESI
|
|
-------------------
|
|
|
|
Èe se Emacs preneha odzivati na va¹e ukaze, ga lahko varno prekinete z
|
|
ukazom C-g. Z njim lahko prekinete ukaze, za katere bi trajalo
|
|
predolgo, da bi se izvedli.
|
|
|
|
Isti ukaz, C-g, lahko uporabite tudi, da preklièete ¹tevilèni
|
|
argument, ali pa zaèetek ukaza, ki ga ne ¾elite izvesti.
|
|
|
|
>> Vtipkajte C-u 100, s èimer ste izbrali ¹tevilèni argument 100,
|
|
zatem pa vtipkajte C-g. Vtipkajte zdaj C-f. Kazalèek se je
|
|
premaknil le za en znak, ker ste ¹tevilèni argument vmes preklicali
|
|
s C-g.
|
|
|
|
Tudi èe ste po nesreèi vtipkali <ESC>, se ga lahko znebite s C-g.
|
|
|
|
|
|
* ONEMOGOÈENI UKAZI
|
|
-------------------
|
|
|
|
Nekaj ukazov v Emacsu je namenoma ,,onemogoèenih``, da bi jih
|
|
zaèetniki ne izvedli po nesreèi.
|
|
|
|
Èe vtipkate tak onemogoèen ukaz, se bo na zaslonu pojavilo novo okno z
|
|
obvestilom, kateri ukaz ste sku¹ali izvesti, in vas vpra¹alo, èe ga
|
|
res ¾elite izvesti.
|
|
|
|
Èe v resnici ¾elite poskusiti ukaz, pritisnite preslednico kot odgovor
|
|
na vpra¹anje. Normalno verjetno ukaza ne ¾elite izvesti, zato na
|
|
vpra¹anje odgovorite z ,n`.
|
|
|
|
>> Vtipkajte <ESC> : (ki je onemogoèen ukaz), zatem odgovorite n.
|
|
|
|
|
|
* OKNA
|
|
------
|
|
|
|
Emacs lahko prika¾e veè oken in v vsakem svoje besedilo. Kasneje bomo
|
|
razlo¾ili, kako uporabljamo veè oken hkrati. Zaenkrat bomo povedali
|
|
le, kako se znebite dodatnih oken, ki jih lahko odpre vgrajena pomoè ali
|
|
pa izpis kak¹nega drugega programa. Preprosto je:
|
|
|
|
C-x 1 Eno okno (torej, zaprimo vsa ostala).
|
|
|
|
To je Ctrl-x, ki mu sledi ¹tevka 1. Ukaz C-x 1 raztegne èez cel
|
|
zaslon okno, v katerem se nahaja kazalèek, ostala pa zapre.
|
|
|
|
>> Premaknite kazalèek do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l
|
|
>> Vtipkajte Ctrl-h k Ctrl-f.
|
|
Vidite, kako se je to okno skrèilo in odstopilo prostor oknu,
|
|
ki pojasnjuje ukaz Ctrl-f?
|
|
|
|
>> Vtipkajte C-x 1 in spodnje okno se bo zaprlo.
|
|
|
|
Za razliko od ukazov, ki smo se jih nauèili do zdaj, je ta ukaz
|
|
sestavljen iz dveh znakov. Zaène se z znakom Control-x. Cela vrsta
|
|
ukazov se zaène enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami,
|
|
delovnimi podroèji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se
|
|
zaènejo s Control-x, ki mu sledi ¹e en, dva ali trije znaki.
|
|
|
|
|
|
* VRIVANJE IN BRISANJE
|
|
----------------------
|
|
|
|
Èe ¾elite v obstojeèe besedilo vriniti novo, preprosto premaknite
|
|
kazalèek na ¾eljeno mesto in zaènite tipkati. Znake, ki jih lahko
|
|
vidite, na primer A, 7, * in podobno, razume Emacs kot del besedila in
|
|
jih takoj vrine. S pritiskom na Return (ali Enter) vrinete znak za
|
|
skok v novo vrstico.
|
|
|
|
Zadnji vtipkani znak lahko izbri¹ete s pritiskom na tipko <Delete>. Na
|
|
nekaterih tipkovnicah je oznaèena z <Del>. Ponekod (ne pa povsod!)
|
|
slu¾i za brisanje tipka <Backspace>.
|
|
|
|
Splo¹no <Delete> pobri¹e znak neposredno pred trenutnim polo¾ajem
|
|
kazalèka.
|
|
|
|
>> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko <Delete> pobri¹ite.
|
|
Niè naj vas ne skrbi, èe se je ta vrstica spremenila. Izvirnika
|
|
tega uèbenika ne boste pokvarili -- tole je samo va¹a osebna kopija.
|
|
|
|
Ko vrstica postane predolga za zaslon, se ,,nadaljuje`` v naslednji
|
|
vrstici na zaslonu. Obrnjena po¹evnica (znak ,\`) ob desnem robu
|
|
oznaèuje vrstico, ki se nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici.
|
|
|
|
>> Zdaj zaènite tipkati besedilo, dokler ne dose¾ete desnega roba, in
|
|
¹e naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje.
|
|
|
|
>> S tipko <Delete> pobri¹ite toliko znakov, da vrstica ne sega
|
|
veè èez ¹irino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji
|
|
vrstici je izginil.
|
|
|
|
Znak za novo vrstico lahko pobri¹emo enako kot vsak drug znak. S tem,
|
|
ko pobri¹emo znak za novo vrstico, zdru¾imo vrstici v eno samo. Èe bo
|
|
nova vrstica predolga, da bi cela pri¹la na zaslon, bo razdeljena v
|
|
veè zaslonskih vrstic.
|
|
|
|
>> Premaknite kazalèek na zaèetek vrstice in pritisnite <Delete>. To
|
|
zdru¾i vrstico s prej¹njo.
|
|
|
|
>> Pritisnite <Return>. S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo
|
|
vrstico, ki ste ga malo prej zbrisali.
|
|
|
|
Spomnimo se, da lahko za veèino ukazov v Emacsu doloèimo, naj se
|
|
izvedejo veèkrat zaporedoma; to vkljuèuje tudi vnos teksta. Ponovitev
|
|
obièajnega znaka ga veèkrat vrine v besedilo.
|
|
|
|
>> Poskusite zdaj tole: da vnesete osem zvezdic, vtipkajte C-u 8 *
|
|
|
|
Zdaj ste se nauèili najpreprostej¹i naèin, da v Emacsu nekaj natipkate
|
|
in popravite. Bri¹ete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek
|
|
ukazov za brisanje:
|
|
|
|
<Delete> pobri¹e znak tik pred kazalèkom (levo od
|
|
oznake za kazalèek)
|
|
C-d pobri¹e znak tik za kazalèkom (,pod` oznako
|
|
za kazalèek)
|
|
|
|
M-<Delete> pobri¹e besedo tik pred kazalèkom
|
|
M-d pobri¹e besedo tik za kazalèkom
|
|
|
|
C-k zavr¾e besedilo desno od kazalèka do konca vrstice
|
|
M-k zavr¾e besedilo od polo¾aja kazalèka do konca stavka
|
|
|
|
Èrka ,d` je iz angle¹ke besede ,delete` (pobrisati), èrka ,k` pa iz
|
|
besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da <Delete> in C-d na eni, ter
|
|
M-<Delete> in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo zaèela
|
|
C-f in M-f (<Delete> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne
|
|
moti). C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na
|
|
vrstice, drugi na stavke.
|
|
|
|
Kadarkoli pobri¹ete kaj veè kot en sam znak naenkrat, si Emacs za vsak
|
|
primer zapomni, kaj ste zavrgli, in lahko zavr¾eno vrnete (angl.
|
|
,,yank`` -- potegniti). Besedilo, ki smo ga zavrgli, lahko vrinemo
|
|
nazaj na isto mesto ali kam drugam. Lahko ga vrinemo tudi veèkrat, in
|
|
tako napravimo veè kopij. Ukaz za vraèanje zavr¾enega besedila je C-y.
|
|
|
|
Razlika med tem, èe zavr¾ete cel odstavek besedila (angl. ,,kill``,
|
|
pobiti) ali pa èe pobri¹ete znak (angl. ,,delete``), je ta, da lahko
|
|
prvega vrnete nazaj z ukazom C-y, drugega pa ne. Na splo¹no ukazi, ki
|
|
lahko povzroèijo veliko ¹kode (pobri¹ejo veliko besedila), shranijo
|
|
pobrisano besedilo; tisti, ki pobri¹ejo samo posamezni znak, ali samo
|
|
prazne vrstice in presledke, pa ne.
|
|
|
|
>> Postavite kazalèek na zaèetek neprazne vrstice. Pritisnite C-k, da
|
|
pobri¹ete vsebino vrstice.
|
|
>> ©e enkrat pritisnite C-k. To pobri¹e ¹e znak za novo vrstico.
|
|
|
|
Ste opazili, da prvi C-k pobri¹e vsebino vrstice, naslednji C-k pa ¹e
|
|
vrstici samo, s èimer se vse besedilo pod biv¹o vrstico premakne za
|
|
eno vrstico navzgor? Ukaz C-k obravnava ¹tevilèni argument malo
|
|
drugaèe: pobri¹e toliko in toliko vrstic z vsebinami vred. To ni zgolj
|
|
ponovitev. C-u 2 C-k pobri¹e dve polni vrstici besedila, kar je nekaj
|
|
drugega, kot èe dvakrat vtipkate C-k.
|
|
|
|
Besedilo, ki ste ga prej pobrisali, je shranjeno, in ga lahko povrnete
|
|
tja, kjer je trenutno kazalèek, z ukazom C-y.
|
|
|
|
>> Poskusite z ukazom C-y povrniti pobrisano besedilo.
|
|
|
|
Ukaz C-y si predstavljajte, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vam je
|
|
nekdo odnesel. Èe ste uporabili veè zaporednih ukazov C-k, je vse
|
|
pobrisano besedilo shranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako
|
|
pobrisane vrstice.
|
|
|
|
>> Poskusite, nekajkrat vtipkajte C-k.
|
|
|
|
Zdaj pa vrnimo pobrisano besedilo:
|
|
|
|
>> Vtipkajte C-y. Zdaj pa premaknite kazalèek za nekaj vrstic navzdol
|
|
in ¹e enkrat vtipkajte C-y. Vidite zdaj, kako se kopira dele
|
|
besedila?
|
|
|
|
Kaj pa, èe ste pobrisali nekaj besedila, ki bi ga radi vrnili, vendar
|
|
ste za iskanim odlomkom pobrisali ¹e nekaj? C-y vrne samo nazadnje
|
|
pobrisan odlomek. Vendar tudi prej¹nje besedilo ni izgubljeno. Do
|
|
njega lahko pridete z ukazom M-y. Ko ste vrnili nazadnje zbrisano
|
|
besedilo s C-y, pritisnite M-y, ki ga zamenja s predzanje pobrisanim
|
|
besedilom. Vsak naslednji M-y prika¾e ¹e eno prej. Ko ste konèno
|
|
pri¹li do iskanega besedila, ni treba napraviti niè posebnega, da bi
|
|
ga obdr¾ali. Preprosto nadaljujte z urejanjem, in vrnjeno besedilo bo
|
|
ostalo, kamor ste ga odlo¾ili.
|
|
|
|
Èe pritisnete M-y dovolj velikokrat, se boste vrnili na zaèete, torej
|
|
spet na zadnje pobrisano besedilo.
|
|
|
|
>> Pobri¹ite vrstico, premaknite se nekam drugam, in pobri¹ite ¹e
|
|
eno vrstico.
|
|
Z ukazom C-y dobite nazaj to drugo vrstico.
|
|
Z ukazom M-y pa jo zamenjate s prvo vrstico.
|
|
Ponovite ukaz M-y ¹e nekajkrat in si oglejte, kaj dobite na
|
|
zaslon. Ponavljajte ga, dokler se ne prika¾e ponovno nazadnje
|
|
pobrisana vrstica, in ¹e naprej. Èe ¾elite, lahko tudi ukazu
|
|
M-y podate pozitivno ali negativno ¹tevilo ponovitev.
|
|
|
|
|
|
* PREKLIC UKAZA (UNDO)
|
|
----------------------
|
|
|
|
Èe ste besedilo spremenili, a ste se kasneje premislili, lahko
|
|
besedilo vrnete v prvotno stanje z ukazom Undo, C-x u. Normalno vrne
|
|
C-x u zadnjo spremembo besedila; èe ukaz ponovimo, preklièemo ¹e
|
|
predzadnjo spremembo, in vsaka nadaljnja ponovitev se¾e ¹e eno
|
|
spremembo globlje v zgodovino.
|
|
|
|
Emacs hrani bolj ali manj celotno zgodovino na¹ih ukazov, z dvema
|
|
izjemama: ukazov, ki niso napravili nobene spremembe v besedilu
|
|
(npr. premik kazalèka), ne shranjuje, in zaporedje do 20 vrinjenih
|
|
znakov shrani kot en sam ukaz. Slednje prihrani nekaj ukazov C-x u, ki
|
|
bi jih morali vtipkati.
|
|
|
|
>> Pobri¹ite to vrstico z ukazom C-k, potem jo priklièite nazaj s C-x u.
|
|
|
|
C-_ je alternativni ukaz za preklic zadnjega ukaza. Deluje enako kot
|
|
s C-x u, ga je pa la¾je odtipkati, èe morate ukaz ponoviti veèkrat
|
|
zaporedoma. Te¾ava z ukazom C-_ je, da na nekaterih tipkovnicah ni
|
|
povsem oèitno, kako ga vtipkati, zato je podvojen ¹e kot C-x u. Na
|
|
nekaterih terminalih moramo na primer vtipkati /, medtem ko dr¾imo
|
|
pritisnjeno tipko CONTROL.
|
|
|
|
Èe podamo ukazu C-_ ali C-x u numerièni argument, je to enako, kot èe
|
|
bi ukaz roèno ponovili tolikokrat, kot pravi argument.
|
|
|
|
|
|
* DATOTEKE
|
|
----------
|
|
|
|
Da bi bile spremembe v besedilu trajne, morate besedilo shraniti v
|
|
datoteko. V nasprotnem primeru jih boste za vedno izgubili tisti hip,
|
|
ko boste zapustili Emacs. Besedilo postavimo v datoteko tako, da
|
|
na disku ,,poi¹èemo`` (angl. find) datoteko, preden zaènemo tipkati
|
|
(pravimo tudi, da ,,obi¹èemo`` datoteko).
|
|
|
|
Poiskati datoteko pomeni, da v Emacsu vidimo vsebino datoteke. To je
|
|
bolj ali manj tako, kot da z Emacsom urejamo datoteko samo. Vendar pa
|
|
spremembe ne postanejo trajne, dokler datoteke ne shranimo
|
|
(angl. save) na disk. Tako imamo mo¾nost, da se izognemo temu, da bi
|
|
nam na pol spremenjene datoteke le¾ale po disku, kadar tega ne
|
|
¾elimo. Ker pa Emacs ohrani izvorno datoteko pod spremenjenim imenom,
|
|
lahko prvotno datoteko priklièemo nazaj celo ¹e potem, ko smo datoteko
|
|
¾e shranili na disk.
|
|
|
|
V predzadnji vrstici na dnu zaslona vidite vrstico, ki se zaène in
|
|
konèa z vezaji, in vsebuje niz znakov ,,--:-- TUTORIAL``. Ta del
|
|
zaslona navadno vsebuje ime datoteke, ki smo jo obiskali. Zdajle je to
|
|
,,TUTORIAL``, va¹a delovna kopija uèbenika Emacsa. Ko boste poiskali
|
|
kak¹no drugo datoteko, bo na tem mestu pisalo njeno ime.
|
|
|
|
Posebnost ukaza za iskanje datoteke je, da moramo povedati, katero
|
|
datoteko i¹èemo. Pravimo, da ukaz ,,prebere argument s terminala`` (v
|
|
tem primeru je argument ime datoteke). Ko vtipkate ukaz
|
|
|
|
C-x C-f (poi¹èi datoteko)
|
|
|
|
vas Emacs povpra¹a po imenu datoteke. Kar vtipkate, se sproti vidi v
|
|
vrstici na dnu zaslona. Temu delovnemu podroèju pravimo pogovorni
|
|
vmesnik (minibuffer), kadar se uporablja za tovrstni vnos. Znotraj
|
|
pogovornega vmesnika lahko uporabljate obièajne ukaze za urejanje, èe
|
|
ste se na primer pri tipkanju zmotili.
|
|
|
|
Sredi tipkanja imena datoteke (ali katerega koli drugega opravila v
|
|
pogovornem vmesniku) lahko ukaz preklièete s C-g.
|
|
|
|
>> Vtipkajte C-x C-f, zatem pa ¹e C-g. Zadnji ukaz od treh je
|
|
zaprl pogovorni vmesnik in tudi preklical ukaz C-x C-f, ki je
|
|
uporabljal pogovorni vmesnik. Konec z iskanjem datoteke.
|
|
|
|
Ko ste dokonèali ime, ga vnesete s pritiskom na <Return>. S tem se
|
|
po¾ene ukaz C-x C-f in poi¹èe iskano datoteko. Pogovorni vmesnik
|
|
izgine, ko je ukaz izveden.
|
|
|
|
Trenutek kasneje se vsebina datoteke pojavi na zaslonu. Zdaj lahko
|
|
dopolnjujete, urejate ali kako drugaèe spreminjate vsebino. Ko ¾elite,
|
|
da ostanejo spremembe trajne, izvedete ukaz:
|
|
|
|
C-x C-s (shrani datoteko)
|
|
|
|
Besedilo se s tem shrani iz pomnilnika raèunalnika na datoteko na
|
|
disk. Ko prviè izvedete ta ukaz, se izvorna datoteka preimenuje, tako
|
|
da ni izgubljena. Najdete jo pod novim imenom, ki se od starega
|
|
razlikuje po tem, da ima na koncu pripet znak ,,~``.
|
|
|
|
Ko je Emacs shranil datoteko, izpi¹e njeno ime. Shranjujte raje
|
|
pogosteje kot ne, da v primeru, èe gre z raèunalnikom kaj narobe, ne
|
|
izgubite veliko.
|
|
|
|
>> Vtipkajte C-x C-s, s èimer boste shranili svojo kopijo tega
|
|
uèbenika. Emacs bo v vrstici na dnu zaslona izpisal ,,Wrote
|
|
...TUTORIAL``.
|
|
|
|
Opozorilo: na nekaterih sistemih bo ukaz C-x C-s zamrznil zaslon, in
|
|
tako ne boste videli, da Emacs ¹e kaj izpi¹e. To je znak, da je
|
|
operacijski sistem prestregel znak C-s in ga interpretiral kot znak za
|
|
prekinitev toka podatkov, namesto da bi ga posredoval Emacsu. Zaslon
|
|
,,odmrznete`` z ukazom C-q. Èe je va¹ sistem eden takih, si za nasvet,
|
|
kako re¹iti to nev¹eènost, oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to
|
|
Incremental Search`` v priroèniku za Emacs.
|
|
|
|
Poi¹èete lahko lahko ¾e obstojeèo datoteko, da si jo ogledate ali
|
|
popravite, ali pa tudi datoteko, ki ¹e ne obstaja. To je naèin, kako z
|
|
Emacsom ustvarimo novo datoteko: poi¹èite datoteko z izbranim imenom,
|
|
ki bo sprva prazna, in zaènite pisati. Ko jo boste prviè shranili, bo
|
|
Emacs ustvaril datoteko z vne¹enim besedilom. Od tod dalje delate na
|
|
¾e obstojeèi datoteki.
|
|
|
|
|
|
* DELOVNA PODROÈJA
|
|
------------------
|
|
|
|
Tudi èe ste z ukazom C-x C-f poiskali in odprli drugo datoteko, prva
|
|
ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo ¹e enkrat ,,poi¹èete`` z
|
|
ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek.
|
|
|
|
>> Ustvarite datoteko z imenom ,,foo`` tako, da vtipkate C-x C-f
|
|
foo <Return>. Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in
|
|
shranite v datoteko ,,foo`` z ukazom C-x C-s. Ko ste konèali, se
|
|
vrnite v uèbenik z ukazom C-x C-f TUTORIAL <Return>.
|
|
|
|
Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem ,,delovnem
|
|
podroèju`` (angl. buffer). Ko poi¹èemo datoteko, Emacs ustvari zanjo
|
|
novo delovno podroèje. Vsa obstojeèa delovna podroèja v Emacsu vidimo
|
|
z ukazom:
|
|
|
|
C-x C-b Seznam delovnih podroèij.
|
|
|
|
>> Poskusite C-x C-b zdaj.
|
|
|
|
Vidite, da ima vsako delovno podroèje svoje ime, pri nekaterih pa pi¹e
|
|
tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Druga delovna
|
|
podroèja pa ne pripadajo nobeni datoteki. Podroèje ,,*Buffer List*``,
|
|
na primer, je ¾e eno takih. To delovno podroèje smo ustvarili
|
|
ravnokar, ko smo pognali ukaz C-x C-b. VSAKO besedilo, ki ga vidite v
|
|
katerem od Emacsovih oken, je vedno del kak¹nega delovnega podroèja.
|
|
|
|
>> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih podroèij.
|
|
|
|
Èe ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to
|
|
ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na
|
|
delovnem podroèju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali
|
|
spreminjanje delovnega podroèja druge datoteke nima nobenega vpliva na
|
|
podroèje prve. To je zelo uporabno, pomeni pa tudi, da potrebujemo
|
|
udobno pot, da shranimo delovno podroèje prve datoteke. Nerodno bi
|
|
bilo preklapljanje na prvo podroèje s C-x C-f, da bi shranili s C-x
|
|
C-s. Namesto tega imamo:
|
|
|
|
C-x s Shrani nekatera delovna podroèja
|
|
|
|
Ukaz C-x poi¹èe delovna podroèja, katerih vsebina je bila spremenjena,
|
|
odkar je bila zadnjiè shranjena na datoteko. Za vsako tako delovno
|
|
podroèje C-x s vpra¹a, èe ga ¾elite shraniti.
|
|
|
|
|
|
* RAZ©IRJEN NABOR UKAZOV
|
|
------------------------
|
|
|
|
©e mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslu¾ili, da jih obesimo na
|
|
razne kontrolne in meta znake. Emacs se temu izogne z ukazom X (iz angl.
|
|
eXtend - raz¹iriti), ki uvede ukaz iz raz¹irjenega nabora. Dveh vrst je:
|
|
|
|
C-x Znakovna raz¹iritev (angl. Character eXtend).
|
|
Sledi mu en sam znak.
|
|
M-x Raz¹iritev s poimenovanim ukazom. Sledi mu dolgo ime
|
|
ukaza.
|
|
|
|
Tudi ti ukazi so na splo¹no uporabni, ne uporabljamo pa jih tako
|
|
pogosto kot tiste, ki ste se jih ¾e nauèili. Dva ukaza iz raz¹irjenega
|
|
nabora ¾e poznamo: C-x C-f, s katerim poi¹èemo datoteko, in C-x C-s, s
|
|
katerim datoteko shranimo. ©e en primer je ukaz, s katerim Emacsu
|
|
povemo, da ¾elimo konèati z delom iz iziti iz Emacsa. Ta ukaz je C-x
|
|
C-c (ne skrbite: preden konèa, Emacs ponudi, da shrani vse spremenjene
|
|
datoteke).
|
|
|
|
Z ukazom C-z Emacs zapustimo samo *zaèasno*, tako da lahko ob vrnitvi
|
|
nadaljujemo z delom, kjer smo ostali.
|
|
|
|
Na sistemih, ki to dopu¹èajo, ukaz C-z izide iz Emacsa v ukazno
|
|
lupino, a ga ne konèa - èe uporabljate ukazno lupino C, se lahko
|
|
vrnete z ukazom ,fg` ali splo¹neje z ukazom ,,%emacs``.
|
|
|
|
Drugod ukaz C-z po¾ene sekundarno ukazno lupino, tako da lahko
|
|
po¾enete kak¹en drug program in se kasneje vrnete v Emacs. V tem
|
|
primeru pravzaprav Emacsa ne zapustimo. Ukaz ,,exit`` v ukazni lupini
|
|
je navadno naèin, da zapremo sekundarno lupino in se vrnemo v Emacs.
|
|
|
|
Ukaz C-x C-c uporabimo, èe se nameravamo odjaviti s sistema. To je
|
|
tudi pravilen naèin za izhod iz Emacsa, èe je tega pognal program za
|
|
delo s po¹to ali kak drug program, saj ta verjetno ne ve, kaj
|
|
napraviti z zaèasno prekinjenim Emacsom. V vseh ostalih primerih pa,
|
|
èe se ne nameravate odjaviti s sistema, uporabite C-z, in se vrnite v
|
|
Emacs, ko bi radi spet urejali besedilo.
|
|
|
|
Ukazov C-x je veliko. Zaenkrat smo spoznali naslednje:
|
|
|
|
C-x C-f Poi¹èi datoteko.
|
|
C-x C-s Shrani datoteko.
|
|
C-x C-b Seznam delovnih podroèij.
|
|
C-x C-c Konèaj Emacs.
|
|
C-x u Preklic zadnjega ukaza.
|
|
|
|
Poimenovani raz¹irjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo ¹e bolj
|
|
poredko, ali pa se uporabljajo samo v nekaterih naèinih dela. Eden
|
|
takih je na primer ukaz replace-string, ki po vsem besedilu zamenja en
|
|
niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpi¹e v pogovornem
|
|
vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa èaka, da vtipkate ime ukaza, ki ga
|
|
¾elite priklicati; v tem primeru je to ,,replace-string``. Vtipkajte
|
|
samo ,,repl s<TAB>`` in Emacs bo dopolnil ime. Ukaz vnesete s
|
|
pritiskom na <Return>.
|
|
|
|
Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga ¾elite
|
|
zamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebej
|
|
vnesete in zakljuèite s pritiskom na tipko Return.
|
|
|
|
>> Premaknite kazalèek na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem
|
|
vtipkajte M-x repl s<Return>zamenjala<Return>spremenila<Return>.
|
|
|
|
Opazite, kako se je ta vrstica zamenjala? Vse besede
|
|
z-a-m-e-n-j-a-l-a od tod do konca besedila ste nadomestili z besedo
|
|
,,spremenila``.
|
|
|
|
|
|
* AVTOMATIÈNO SHRANJEVANJE
|
|
--------------------------
|
|
|
|
Spremembe v datoteki, ki jih ¹e niste shranili na disk, so izgubljene,
|
|
èe medtem denimo zmanjka elektrike. Da bi vas zavaroval pred tem,
|
|
Emacs periodièno avtomatièno shrani vse datoteke, ki jih
|
|
urejate. Avtomatièno shranjena datoteka se od izvorne razlikuje po
|
|
znaku ,#` na zaèetku in koncu imena: èe se je va¹a datoteka imenovala
|
|
,,hello.c``, se avtomatièno shranjena datoteka imenuje
|
|
,,#hello.c#``. Ko normalno shranite datoteko, avtomatièno shranjena
|
|
datoteka ni veè potrebna, in Emacs jo pobri¹e.
|
|
|
|
Èe res pride do izgube podatkov v pomnilniku, lahko povrnete avtomatièno
|
|
shranjeno besedilo tako, da normalno poi¹èete datoteko (pravo ime
|
|
datoteke, ne ime avtomatièno shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-x
|
|
recover file<Return>. Ko vas vpra¹a za potrditev, vtipkajte yes<Return>
|
|
za nadaljevanje in povrnitev avtomatièno shranjenenih podatkov.
|
|
|
|
|
|
* ODZIVNO PODROÈJE
|
|
------------------
|
|
|
|
Kadar Emacs opazi, da poèasi vtipkavate ukaz, odpre v zadnji vrstici
|
|
na dnu zaslona odzivno podroèje in v njem sproti prikazuje natipkano.
|
|
|
|
|
|
* STATUSNA VRSTICA
|
|
------------------
|
|
|
|
Vrstica nad odzivnim podroèjem je statusna vrstica. Ta ka¾e verjetno
|
|
nekaj podobnega kot:
|
|
|
|
--:** TUTORIAL (Fundamental)--58%----------------------
|
|
|
|
V njej so izpisani pomembni podatki o stanju Emacsa in besedilu, ki ga
|
|
urejate.
|
|
|
|
Zdaj ¾e veste, kaj pomeni ime datoteke -- to je datoteka, ki ste jo
|
|
poiskali. Oznaka --NN%-- pomeni, da je nad vrhom zaslona ¹e NN
|
|
odstotkov celotne datoteke. Èe je zaèetek datoteke na zaslonu, bo
|
|
namesto --00%-- pisalo --Top--. Podobno bo pisalo --Bot--, èe je
|
|
zadnja vrstica datoteke na zaslonu. Èe je datoteka, ki jo ogledujete,
|
|
tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo --All--.
|
|
|
|
Zvezdice na zaèetku vrstice pomenijo, da ste datoteko ¾e spreminjali.
|
|
Tik po tem, ko ste odprli ali shranili datoteko, ni nobenih zvezdic,
|
|
so samo èrtice.
|
|
|
|
Del statusne vrstice znotraj oklepajev vam pove, v kak¹nem naèinu dela
|
|
Emacs. Privzeti naèin je osnovni naèin (Fundamental), v katerem ste
|
|
sedaj. Fundamental je eden od glavnih naèinov (angl. major
|
|
mode). Emacs pozna veliko razliènih glavnih naèinov. Nekateri od njih
|
|
so namenjeni pisanju programov, kot na primer Lisp, ali pisanju
|
|
besedil, kot npr. Text. Naenkrat je lahko aktiven le en glavni naèin,
|
|
njegovo ime pa je vedno izpisano v statusni vrstici, kjer zdaj pi¹e
|
|
Fundamental.
|
|
|
|
Glavni naèini lahko spremenijo pomen nekaterim ukazom. Obstajajo,
|
|
denimo, ukazi za pisanje komentarjev v programu, in ker ima vsak
|
|
programski jezik svoje predstave o tem, kako mora komentar izgledati,
|
|
mora vsak glavni naèin vnesti komentarje drugaèe. Ker je vsak glavni
|
|
naèin ime raz¹irjenega ukaza, lahko tako tudi izbiramo glavni
|
|
naèin. Na primer, M-x fundamental-mode vas postavi v naèin
|
|
Fundamental.
|
|
|
|
Èe nameravate popravljati slovensko (ali angle¹ko) besedilo, kot je na
|
|
primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni naèin (Text).
|
|
>> Vtipkajte M-x text mode<Return>.
|
|
|
|
Ne skrbite, noben od ukazov, ki ste se jih nauèili, se s tem ne
|
|
spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opu¹èaje za
|
|
dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem naèinu jih je
|
|
obravnaval kot meje med besedami.
|
|
|
|
Glavni naèini navadno poèenjajo majhne spremembe, kot je ta: veèina
|
|
ukazov ,,opravi isti posel``, vendar pa to poènejo na razlièen naèin.
|
|
|
|
Dokumentacijo o trenutno aktivnem glavnem naèinu dobite z ukazom C-h m.
|
|
|
|
>> Uporabite C-u C-v enkrat ali veèkrat, toliko, da bo ta vrstica blizu
|
|
vrha zaslona.
|
|
>> Vtipkajte C-h m, da vidite, v èem se tekstovni naèin (Text) razlikuje
|
|
od osnovnega (Fundamental).
|
|
>> Vtipkajte C-x 1, da umaknete dokumentacijo z zaslona.
|
|
|
|
Glavnim naèinom pravimo glavni naèini zato, ker obstajajo tudi
|
|
podnaèini (angl. minor modes). Podnaèini ne nadome¹èajo glavnih
|
|
naèinom, ampak le spreminjajo njihovo obna¹anje. Podnaèine lahko
|
|
aktiviramo ali deaktiviramo neodvisno od glavnega naèina in neodvisno
|
|
od ostalih podnaèinov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podnaèina,
|
|
en podnaèin, ali kombinacijo veèih podnaèinov.
|
|
|
|
Podnaèin, ki je zelo uporaben, posebno za pisanje besedil, je Auto
|
|
Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomatièno deli vrstice na
|
|
presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge.
|
|
|
|
Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto fill mode<return>. Ko je
|
|
vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x
|
|
auto fill mode<return>. Z istim ukazom torej preklapljamo
|
|
(angl. toggle) med vklopljenim in izklopljenim stanjem.
|
|
|
|
>> Vtipkajte zdaj M-x auto fill mode. Potem zaènite tipkati "asdf asdkl
|
|
sdjf sdjkf"... dokler ne opazite, da je Emacs razbil vrstico na dve.
|
|
Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj Auto Fill prelamlja
|
|
vrstice samo na presledkih.
|
|
|
|
©irina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko
|
|
spremenite z ukazom C-x f. Novo ¹irino morate podati kot ¹tevilèni
|
|
argument.
|
|
|
|
>> Vtipkajte C-x f in argument 20. (C-u 2 0 C-x f). Zatem vtipkajte
|
|
nekaj besedila in poglejte, èe bo Emacs res delil vrstice pri 20
|
|
znakih. Potem z ukazom C-x f postavite mejo nazaj na 70.
|
|
|
|
Auto Fill deluje le, kadar pi¹ete novo besedilo, ne pa,
|
|
kadar popravljate ¾e napisan odstavek.
|
|
Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazalèek premaknete nekam
|
|
znotraj odstavka in uka¾ete M-q (Meta-q).
|
|
|
|
>> Premaknite kazalèek v prej¹nji odstavek in izvedite M-q.
|
|
|
|
|
|
* ISKANJE
|
|
---------
|
|
|
|
Emacs lahko v besedilu poi¹èe niz znakov (zaporedje znakov ali besed),
|
|
naprej ali nazaj po besedilu. Iskanje spada v skupino ukazov za
|
|
premikanje kazalèka, saj premakne kazalèek na kraj v besedilu, kjer je
|
|
na¹el iskani niz.
|
|
|
|
Iskanje v Emacsu je morda nekoliko drugaèno od tistega, ki ste ga
|
|
navajeni, in sicer je ,,inkrementalno``. To pomeni, da se iskanje
|
|
odvija hkrati s tem, ko tipkate iskani niz.
|
|
|
|
Ukaza za iskanje sta C-s za iskanje naprej po datoteki in C-r za
|
|
iskanje nazaj po datoteki. POÈAKAJTE! Ne preizku¹ajte jih ¹e ta hip!
|
|
|
|
Ko boste natipkali C-s, boste opazili niz ,,I-search`` kot pozivnik
|
|
v pogovornem vmesniku. To vam pove, da je Emacs v inkrementalnem iskanju
|
|
in vas èaka, da zaènete tipkati, kar i¹èete. <Return> zakljuèi iskanje.
|
|
|
|
>> Pritisnite zdaj C-s. POÈASI, èrko za èrko, vtipkajte besedo
|
|
,,kazalèek``. Za vsako vtipkano èrko se ustavite in si oglejte, kaj
|
|
se je zgodilo s kazalèkom.
|
|
>> ©e enkrat pritisnite C-s, da poi¹èete naslednji ,,kazalèek``.
|
|
>> ©estkrat pritisnite <Delete> in opazujte, kako se premika kazalèek.
|
|
>> Konèajte iskanje s tipko <Return>.
|
|
|
|
Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju sku¹a
|
|
poiskati niz, ki ste ga natipkali do tistega hipa. Da poi¹èete
|
|
naslednje mesto, kjer se pojavi ,,kazalèek``, samo ¹e enkrat
|
|
pritisnete C-s. Èe takega mesta ni, Emacs èivkne in vam sporoèi, da
|
|
iskanje ni uspelo. Tudi C-g prekine iskanje.
|
|
|
|
OPOZORILO: Na nekaterih sistemih bo s pritiskom na C-s ekran
|
|
zmrznil. To je znak, da je operacijski sistem prestregel znak C-s in
|
|
ga interpretiral kot znak za prekinitev toka podatkov, namesto da bi
|
|
ga posredoval programu Emacs. Ekran ,,odtajate`` s pritiskom na
|
|
C-q. Potem si oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to Incremental
|
|
Search`` v priroèniku za nasvet, kako se spopasti s to nev¹eènostjo.
|
|
|
|
Èe sredi inkrementalnega iskanja pritisnete <Delete>, boste opazili,
|
|
da to pobri¹e zadnji znak v iskanem nizu, kazalèek pa se premakne
|
|
nazaj na mesto v besedilu, kjer je na¹el kraj¹i niz. Na primer,
|
|
predpostavimo, da ste do zdaj natipkali ,,ka`` in je kazalèek na
|
|
mestu, kjer se prviè pojavi ,,ka``. Èe zdaj pritisnete <Delete>, boste
|
|
s tem v pogovornem vmesniku izbrisali ,a`, hkrati pa se bo kazalèek
|
|
postavil na mesto, kjer je prviè na¹el ,k`, preden ste natipkali ¹e
|
|
,a`.
|
|
|
|
Èe sredi iskanja vtipkate katerikoli kontrolni znaki ali metaznak
|
|
(razen tistih, ki imajo poseben pomen pri iskanju, to sta C-s in C-r),
|
|
se iskanje prekine.
|
|
|
|
C-s zaène iskati na mestu v datoteki, kjer trenutno stoji kazalèek, in
|
|
i¹èe do konca datoteke. Èe bi radi iskali proti zaèetku datoteke,
|
|
namesto C-s vtipkamo C-r. Vse, kar smo povedali o ukazu C-s, velja
|
|
tudi za C-r, le smer iskanja je obrnjena.
|
|
|
|
|
|
* VEÈ OKEN NA ZASLONU
|
|
---------------------
|
|
|
|
Ena simpatiènih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati veè oken
|
|
na ekranu, tudi èe ne delamo v grafiènem naèinu.
|
|
|
|
>> Premaknite kazalèek v to vrstico in vtipkajte C-u 0 C-l.
|
|
>> Zdaj vtipkajte C-x 2, da razdelite zaslon na dve okni.
|
|
V obeh oknih imate odprt ta priroènik. Kazalèek je ostal v zgornjem
|
|
oknu.
|
|
>> Pritisnite C-M-v za listanje v spodnjem oknu.
|
|
(Èe nimate tipke Meta, tipkajte ESC C-v).
|
|
>> Vtipkajte C-x o (o kot ,,other``, drugi), da preselite kazalèek v
|
|
spodnje okno.
|
|
>> S C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini datoteke.
|
|
Zgornje okno ¹e vedno ka¾e ta navodila.
|
|
>> Ponovni C-x o vas vrne v zgornje okno. Kazalèek se je vrnil na
|
|
mesto, kjer je bil, preden smo skoèili v spodnje okno.
|
|
|
|
Z ukazom C-x o lahko preklapljamo med okni. Vsako okno si zapomni, kje
|
|
v oknu je ostal kazalèek, samo trenutno aktivno okno pa kazalèek tudi
|
|
v resnici prika¾e. Vsi obièajni ukazi za urejanje, ki smo se jih
|
|
nauèili, veljajo za aktivno okno.
|
|
|
|
Ukaz C-M-v je zelo uporaben, kadar urejamo besedilo v enem oknu,
|
|
drugega pa uporabljamo samo za pomoè. Kazalèek ostaja ves èas v oknu,
|
|
v katerem urejamo, po vsebini spodnjega okna pa se vseeno lahko
|
|
premikamo, ne da bi morali venomer skakati iz enega okna v drugega.
|
|
|
|
C-M-v je primer znaka CONTROL-META. Èe imate v resnici tipko Meta (na
|
|
PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da dr¾ite pritisnjeni
|
|
tako CONTROL kot META, medtem ko vtipkate v. Ni pomembno, katero od
|
|
tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta ¹ele, ko
|
|
pritisnete znak, ki sledi (v zgornjem primeru ,v`).
|
|
|
|
Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, èe nimate tipke META
|
|
in namesto nje uporabljate ESC. V tem primeru morate najprej
|
|
pritisniti ESC, potem pa Control-v. Obratna kombinacija, Control-ESC v ne
|
|
deluje. To je zato, ker je ESC znak sam po sebi, ne pa modifikator,
|
|
kot sta CONTROL in META.
|
|
|
|
>> V zgornjem oknu vtipkajte C-x 1, da se znebite spodnjega okna.
|
|
|
|
(Èe bi vtipkali C-x 1 v spodnjem oknu, bi se znebili
|
|
zgornjega. Razmi¹ljajte o tem ukazu kot ,,Obdr¾i samo eno okno, in
|
|
sicer tisto, v katerem sem zdaj.``)
|
|
|
|
Seveda ni nujno, da obe okni ka¾eta isto delovno podroèje. Èe v enem
|
|
oknu izvedete C-x C-f in poi¹èete novo datoteko, se vsebina drugega
|
|
okna ne spremeni. V vsakem oknu lahko neodvisno obdelujete drugo
|
|
datoteko.
|
|
|
|
Pa ¹e ena pot, kako v dveh oknih prika¾ete dve razlièni datoteki:
|
|
|
|
>> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene va¹ih
|
|
datotek. Konèajte z <Return>. Odpre se ¹e eno okno in izbrana
|
|
datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazalèek se preseli v drugo
|
|
okno.
|
|
|
|
>> Vtipkajte C-x o, da se vrnete nazaj v zgornje okno, in C-x 1, da
|
|
zaprete spodnje okno.
|
|
|
|
|
|
* REKURZIVNI NIVOJI UREJANJA
|
|
----------------------------
|
|
|
|
Vèasih boste pri¹li v nekaj, èemur se pravi ,,rekurzivni nivo
|
|
urejanja``. To se vidi po tem, da v statusni vrstici oglati oklepaji
|
|
oklepajo ime glavnega naèina. V osnovnem naèinu bi, na primer, videli
|
|
[(Fundamental)] namesto (Fundamental).
|
|
|
|
Iz rekurzivnega nivoja urejanja se re¹ite, èe vtipkate ESC ESC ESC. To
|
|
zaporedje je vsenamenski ukaz ,,pojdi ven``. Uporabite ga lahko tudi
|
|
za ukinjanje odveènih oken, ali vrnitev iz pogovornega vmesnika.
|
|
|
|
>> Pritisnite M-x, da odprete pogovorni vmesnik, zatem pa vtipkajte
|
|
ESC ESC ESC, da pridete ven iz njega.
|
|
|
|
Z ukazom C-g ne morete iz rekurzivnega nivoja urejanja, ker C-g
|
|
preklièe ukaze ali argumente ZNOTRAJ rekurzivnega nivoja.
|
|
|
|
|
|
* DODATNA POMOÈ
|
|
---------------
|
|
|
|
V tem uvodu smo posku¹ali zbrati dovolj informacij, da lahko zaènete
|
|
Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogoèe vse to
|
|
zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi nauèili kaj o ¹tevilnih
|
|
koristnih mo¾nostih, ki jih ¹e ne poznate. Emacs ima ¾e vgrajene
|
|
veliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CTRL-h (h
|
|
kot ,,help``, pomoè).
|
|
|
|
Za pomoè pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kak¹no pomoè
|
|
¾elite. Èe ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo
|
|
povedal, kak¹na pomoè je sploh na voljo. Èe ste vtipkali C-h, pa ste
|
|
si premislili, lahko ukaz preklièete s C-g.
|
|
|
|
(Ponekod se znak C-h preslika v kaj drugega. To ni dobro, in v takem
|
|
primeru se prito¾ite sistemskemu vzdr¾evalcu. Medtem pa, èe C-h ne
|
|
prika¾e sporoèila o pomoèi na dnu zaslona, namesto tega poskusite
|
|
pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help <Return>.)
|
|
|
|
Najosnovnej¹i tip pomoèi prika¾e C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem
|
|
pa ukazni znak ali zaporedje ukaznih znakov, in Emacs bo izpisal
|
|
kratek opis ukaza.
|
|
|
|
>> Vtipkajte C-h c Control-p.
|
|
Izpi¹e se nekaj takega kot
|
|
|
|
C-p runs the command previous-line
|
|
|
|
Ukaz je izpisal ime funkcije, ki izvede ukaz. Imena funkcij
|
|
uporabljamo, kadar pi¹emo prilagoditve in raz¹iritve Emacsa. Ker pa so
|
|
navadno imena funkcij izbrana tako, da kaj povedo o tem, kaj funkcija
|
|
poène, bo verjetno to tudi dovolj za kratko osve¾itev, èe ste se z
|
|
ukazom ¾e kdaj sreèali.
|
|
|
|
Ukazu C-h lahko sledi tudi zaporedje znakov, kot na primer C-x C-s,
|
|
ali, èe nimate tipke META, <Esc>v.
|
|
|
|
Za veè informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c.
|
|
|
|
>> Vtipkajte C-h k Control-p.
|
|
|
|
To odpre novo okno in v njem prika¾e dokumentacijo o funkciji, obenem
|
|
z njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite okna
|
|
z pomoèjo. Tega seveda ni potrebno napraviti takoj, ampak lahko
|
|
urejate, medtem ko imate odprto okno s pomoèjo, in ga zaprete, ko ste
|
|
konèali.
|
|
|
|
Sledi ¹e nekaj uporabnih mo¾nosti, ki jih ponuja pomoè:
|
|
|
|
C-h f Opi¹i funkcijo. Kot argument morate podati ime
|
|
funkcije.
|
|
|
|
>> Poskusite C-h f previous-line<Return>.
|
|
To izpi¹e vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p.
|
|
|
|
C-h a Apropos. Vtipkajte kljuèno besedo in Emacs bo izpisal
|
|
vse ukaze, ki vsebujejo to kljuèno besedo. Vse te
|
|
ukaze lahko priklièete z Meta-x. Pri nekaterih ukazih
|
|
bo Apropos izpisal tudi eno ali dvoznakovno
|
|
zaporedje, s katerim dose¾ete isti uèinek.
|
|
|
|
>> Vtipkajte C-h a file<Return>.
|
|
|
|
To odpre novo okno, v katerem so vsa dolga imena ukazov, ki vsebujejo
|
|
,,file`` v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpi¹e
|
|
tudi kratek ukaz, npr. C-x C-f ali C-x C-w pri ukazih find-file in
|
|
write-file.
|
|
|
|
>> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomoèjo. Poskusite
|
|
nekajkrat.
|
|
|
|
>> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomoèjo.
|
|
|
|
|
|
* ZAKLJUÈEK
|
|
-----------
|
|
|
|
Zapomnite si, da Emacs zapustite z ukazom C-x C-c. Èe bi radi samo
|
|
zaèasno skoèili v ukazno lupino in se kasneje vrnili v Emacs, pa
|
|
storite to z ukazom C-z.
|
|
|
|
Ta uèbenik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem v
|
|
Emacsu. Èe se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase -
|
|
prito¾ite se!
|
|
|
|
|
|
RAZMNO®EVANJE IN RAZ©IRJANJE
|
|
----------------------------
|
|
|
|
Angle¹ki izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih
|
|
besedil, zaèen¹i s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni
|
|
Emacs. V sloven¹èino ga je prevedel Primo¾ Peterlin.
|
|
|
|
To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo
|
|
razmno¾evanje in raz¹irjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji:
|
|
|
|
Copyright (c) 1985-1997 Free Software Foundation
|
|
|
|
Dovoljeno je izdelovati in raz¹irjati neokrnjene kopije tega spisa
|
|
v kakr¹nikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o
|
|
avtorstvu in to dovoljenje, ter da distributer dovoljuje prejemniku
|
|
nadaljnje raz¹irjanje pod pogoji, navedenimi v tem dovoljenju.
|
|
|
|
Pod pogoji iz prej¹njega odstavka je dovoljeno raz¹irjati
|
|
spremenjene verzije tega spisa ali njegovih delov, èe je jasno
|
|
oznaèeno, kdo je nazadnje vnesel spremembe.
|
|
|
|
Pogoji za razmno¾evanje in raz¹irjanje samega Emacsa so malo drugaèni,
|
|
a v istem duhu. Prosimo, preberite datoteko COPYING in potem dajte
|
|
kopijo programa GNU Emacs svojim prijateljem. Pomagajte zatreti
|
|
obstrukcionizem (,,lastni¹tvo``) v programju tako, da uporabljate,
|
|
pi¹ete in delite prosto programje!
|
|
|
|
;;; Local Variables:
|
|
;;; coding: iso-latin-2
|
|
;;; End:
|