emacs/etc/TUTORIAL.sl

Copyright (c) 1985,96,97 Free Software Foundation, Inc;  See end for conditions.
Prvo berilo za Emacs

Ukazi v Emacsu v splo<6C>nem vklju<6A>ujejo tipki CONTROL (v<>asih ozna<6E>eni
CTRL ali CTL) in META (v<>asih ozna<6E>ena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju
vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okraj<61>avi:

 C-<znak> pomeni, da moramo dr<64>ati pritisnjeno tipko CONTROL, ko
 	  vtipkamo <znak>. Oznaka C-f tako pomeni: dr<64>imo pritisnjeno
 	  tipko CONTROL in pritisnemo tipko f.
 M-<znak> pomeni, da moramo dr<64>ati pritisnjeno tipko META, EDIT ali
 	  ALT, ko vtipkamo <znak>. <20>e na tipkovnici ni tipk META, EDIT
 	  ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem
 	  pritisnemo tipko <chr>. Tipko ESC bomo ozna<6E>evali z <ESC>.

Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka).
V u<>beniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Ozna<6E>ujeta jih 
znaka ,>>` ob levem robu. Zgled:
<<Blank lines inserted here by startup of help-with-tutorial>>
[Sredina strani je iz didakti<74>nih razlogov prazna. Besedilo se nadaljuje spodaj]
>> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prika<6B>i naslednji zaslon),
	da se premaknete na naslednji zaslon (kar poskusite, pritisnite
	hkrati tipko CONTROL in V). Od zdaj naprej boste morali to
	napraviti sami vsaki<6B>, ko pridete do konca zaslona.

Ste opazili, da sta se dve vrstici s prej<65>njega zaslona ponovili? Ta
kontinuiteta olaj<61>a branje pri skakanju s strani na stran.

Prva stvar, ki si jo morate zapomniti, je, kako se premikate po
datoteki. Zdaj <20>e veste, da se premaknete za cel zaslon naprej z
ukazom C-v. Za cel zaslon nazaj pa se premaknete z ukazom M-v
(pritisnite tipko META in jo dr<64>ite ter pritisnite tipko v, ali pa
pritisnite in spustite <ESC> ter zatem pritisnite tipko v, <20>e tipke
META, EDIT ali ALT na va<76>i tipkovnici ni).

>>  Nekajkrat pritisnite M-v in C-v, da vidite, kako ukaza delujeta.


* POVZETEK
----------

Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi:

	C-v	Premik se za cel zaslon naprej
	M-v	Premik se za cel zaslon nazaj
	C-l	Cel zaslon premaknemo tako, da je zdaj po vertikali
		 osredninjen okoli besedila, kjer se nahaja kazal<61>ek
		 (znak v C-l je <20>rka L, ne <20>tevka 1)

>> Poi<6F><69>ite kazal<61>ek na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega.
   Vtipkajte C-l.
   Ponovno poi<6F><69>ite kazal<61>ek. Besedilo okoli njega je ostalo isto.


* PREMIKANJE KAZAL<41>KA
---------------------

Premiki za celo stran naprej in nazaj so sicer uporabni, ampak kako pa
pridemo do izbranega mesta na zaslonu?

Na<EFBFBD>inov je ve<76>. Najosnovnej<65>i je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in
C-n. Ti po vrsti premaknejo kazal<61>ek v prej<65>njo vrstico, znak nazaj,
znak naprej, in v naslednjo vrstico. Grafi<66>no prikazano:

			  prej<65>nja vrstica, C-p
				  :
				  :
       nazaj, C-b .... trenutni polo<6C>aj kazal<61>ka .... naprej, C-f
				  :
				  :
			  naslednja vrstica, C-n

>> S pritiski na C-n ali C-p premaknite kazal<61>ek v sredinsko vrstico
   na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na
   sredino zaslona.

V angle<6C><65>ini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous` (prej<65>nji),
N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F kot ,forward`
(naprej). To so osnovni ukazi za premikanje kazal<61>ka in uporabljali jih
boste VES <20>AS. <20>im prej se jih nau<61>ite, tem bolje.

>> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazal<61>ek do te vrstice.

>> Z nekaj C-f se pomaknite na desno na sredo vrstice, nato pa nekajkrat
   pritisnite C-p. Opazujte, kaj se dogaja s kazal<61>kom na sredini
   vrstice.

Vsaka vrstice v besedilu je zaklju<6A>ena z znakom za novo vrstico
(angl. Newline). Ta lo<6C>uje vrstico v besedilu od naslednje. Tudi
zadnja vrstica v datoteki mora biti zalju<6A>ena z znakom za novo vrstico
(<28>eprav tega Emacs ne zahteva).

>> Poskusite ukaz C-b, ko je kazal<61>ek na za<7A>etku vrstice. Kazal<61>ek se
   mora premakniti na konec prej<65>nje vrstice. To je zato, ker se je
   ravnokar premaknil prek znaka za konec vrstice.

Ukaz C-f premika kazal<61>ek prek znaka za novo vrstico enako kot C-b.

>> Poskusite <20>e nekajkrat pritisniti C-b, da dobite ob<6F>utek za
   premikanje kazal<61>ka. Potem nekajkrat poskusite C-f, da pridete do konca
   vrstice. <20>e enkrat pritisnite C-f, da sko<6B>ite v naslednjo vrstico.

Ko s kazal<61>kom dose<73>ete zgornji ali spodnji rob zaslona, se besedilo
toliko premakne, da kazal<61>ek ostane na zaslonu. V angle<6C><65>ini se temu
pravi ,,scrolling``. To omogo<67>a, da lahko premaknemo kazal<61>ek na
katerokoli mesto v besedilu, a vseeno ostanemo na zaslonu.

>> Poskusite kazal<61>ek pripeljati s C-n <20>isto do dna zaslona in si oglejte,
   kaj se zgodi.

<EFBFBD>e se vam zdi premikanje po en znak prepo<70>asno, se lahko premikate za
celo besedo. M-f (META-f) premakne kazal<61>ek za eno besedo naprej, M-b
pa za besedo nazaj.

>> Poskusite nekajkrat M-f in M-b.

<EFBFBD>e je kazal<61>ek sredi besede, ga M-f prestavi na konec besede. <20>e je v
belini med besedami, ga M-f premakne na konec naslednje besede. M-b
deluje podobno, a v nasprotni smeri.

>> Nekajkrat poskusite M-f in M-b, vmes pa <20>e nekaj C-f in
   C-b. Opazujte u<>inke M-f in M-b, ko je kazal<61>ek sredi besede ali
   med besedami.

Ste opazili paralelo med C-f in C-b na eni strani ter M-f in M-b na
drugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nana<6E>ajo na operacije nad
enotami jezika (besede, stavki, odstavki), medtem ko se ukazi Control 
nana<EFBFBD>ajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrstice
ipd.).

Podobna zveza je tudi med vrsticami in stavki: ukaza C-a in C-e
premakneta kazal<61>ek na za<7A>etek oz. konec vrstice, M-a in M-e pa na
za<EFBFBD>etek oz. konec stavka.

>> Poskusite nekaj ukazov C-a, potem pa nekaj ukazov C-e.
   Poskusite nekaj ukazov M-a, potem pa nekaj ukazov M-e.

Ste opazili, da ponovljeni C-a ne napravijo ni<6E>, ponovljeni M-a pa se
premikajo naprej? <20>eprav se ne obna<6E>ata enako, pa je vendar obna<6E>anje
enega in drugega po svoje naravno.

Polo<EFBFBD>aju kazal<61>ka na zaslonu pravimo tudi ,,point``, to<74>ka.
Parafrazirano: kazal<61>ek ka<6B>e na zaslonu, kje je to<74>ka v besedilu.

Povzetek preprostih ukazov za premikanje kazal<61>ka, vklju<6A>no s premiki
po besedo in stavek:

	C-f	Premik za znak naprej
	C-b	Premik za znak nazaj

	M-f	Premik za besedo naprej
	M-b	Premik za besedo nazaj

	C-n	Premik v naslednjo vrstico
	C-p	Premik v prej<65>njo vrstico

	C-a	Premik na za<7A>etek vrstice
	C-e	Premik na konec vrstice

	M-a	Premik na za<7A>etek stavka
	M-e	Premik na konec stavka

>> Za vajo nekajkrat poskusite vsakega od teh ukazov.
   To so najpogosteje uporabljani ukazi.

<EFBFBD>e dva pomembna ukaza za premikanje kazal<61>ka sta M-< (META-manj<6E>i od),
ki ga premakne na za<7A>etek datoteke, in M-> (META-ve<76>ji od), ki ga
premakne na konec datoteke.

Na ameri<72>kih tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate
pritisniti tipko Shift, da pridete do njega. Z ukazom M-< je enako -
prav tako morate pritisniti tipko Shift, sicer moste izvedli drug
ukaz, Meta-vejica. Na na<6E>ih tipkovnicah sta oba znaka na isti tipko,
in za ukaz M-> morate pritisniti <20>e tipko Shift.

>> Poskusite zdaj M-<, skok na za<7A>etek tega u<>benika.
   Potem se vrnite nazaj z zaporednimi C-v.

>> Poskusite zdaj M->, skok na konec tega u<>benika.
   Potem se vrnite nazaj z zaporednimi M-v.

<EFBFBD>e ima va<76>a tipkovnica kurzorske tipke, lahko premikate kazal<61>ek po
zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporo<72>amo, da se privadite ukazov C-b,
C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prvi<76>, delujejo na <20>isto vseh
terminalih. Drugi<67>, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je
tipkanje ukazov s CONTROL hitrej<65>e od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker
ni treba ves <20>as premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in
nazaj. In tretji<6A>, ko se enkrat navadite teh ukazov s CONTROL, se boste
enostavneje nau<61>ili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazal<61>ka.

Ve<EFBFBD>ini ukazov v Emacsu lahko podamo <20>tevil<69>ni argument; najve<76>krat ta
pove, kolikokrat zapovrstjo naj se ukaz izvede. Ve<56>kratno ponovitev
ukaza izvedemo tako, da najprej vtipkamo C-u, zatem <20>tevilo,
kolikokrat naj se ukaz ponovi, in nazadnje <20>eljeni ukaz. <20>e ima va<76>a
tipkovnica tipko META (ali EDIT ali ALT), lahko izpustite ukaz C-u in
namesto tega vtipkate <20>tevilo ponovitev, medtem ko dr<64>ite pritisnjeno
tipko META. Druga metoda je sicer kraj<61>a, priporo<72>amo pa prvo, ker
deluje na vseh terminalih. Tak<61>en <20>tevil<69>ni argument je ,,prefiksni``
argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nana<6E>a.

Zgled: C-u 8 C-f premakne kazal<61>ek za osem znakov naprej.

>> Poskusite s primernim argumentom za <20>tevilo ponovitev ukaza
   C-n ali C-p priti <20>im bli<6C>e tej vrstici v enem samem skoku.

Ve<EFBFBD>ina ukazov, ne pa vsi, uporablja <20>tevil<69>ni argument kot <20>tevilo
ponovitev ukaza. Nekateri ukazi - nobeden od tistih, ki smo si jih
ogledali do zdaj - ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnim
argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot obi<62>ajno.

Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a druga<67>ni. <20>e jima podamo argument,
premakneta zaslon za navedeno <20>tevilo vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u
8 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 8 vrstic.

>> Poskusite zdaj C-u 8 C-v

To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. <20>e bi ga radi
premaknili nazaj, poskusite M-v z istim argumentom.

<EFBFBD>e uporabljate grafi<66>ni vmesnik, denimo X11 ali MS Windows, imate
verjetno ob levem robu Emacsovega okna navpi<70>no pravokotno ploskev,
imenovano drsnik. Pogled na besedilo lahko premikate tudi tako, da z
mi<EFBFBD>ko kliknete na drsnik.

>> Postavite kazalec na vrh ozna<6E>enega obmo<6D>ja na drsniku in pritisnite
   srednji gumb na mi<6D>ki. To bi moralo premakniti besedilo na mesto,
   dolo<6C>eno s tem, kako visoko ali nizko na drsnik ste kliknili.

>> Medtem ko dr<64>ite srednji gumb pritisnjen, premikajte mi<6D>ko gor in
   dol. Vidite, kako se premika besedilo v Emacsovem oknu, ko
   premikate mi<6D>ko?


* <20>E SE EMACS OBESI
-------------------

<EFBFBD>e se Emacs preneha odzivati na va<76>e ukaze, ga lahko varno prekinete z
ukazom C-g. Z njim lahko prekinete ukaze, za katere bi trajalo
predolgo, da bi se izvedli.

Isti ukaz, C-g, lahko uporabite tudi, da prekli<6C>ete <20>tevil<69>ni
argument, ali pa za<7A>etek ukaza, ki ga ne <20>elite izvesti.

>> Vtipkajte C-u 100, s <20>imer ste izbrali <20>tevil<69>ni argument 100,
   zatem pa vtipkajte C-g. Vtipkajte zdaj C-f. Kazal<61>ek se je
   premaknil le za en znak, ker ste <20>tevil<69>ni argument vmes preklicali
   s C-g.

Tudi <20>e ste po nesre<72>i vtipkali <ESC>, se ga lahko znebite s C-g.


* ONEMOGO<47>ENI UKAZI
-------------------

Nekaj ukazov v Emacsu je namenoma ,,onemogo<67>enih``, da bi jih
za<EFBFBD>etniki ne izvedli po nesre<72>i.

<EFBFBD>e vtipkate tak onemogo<67>en ukaz, se bo na zaslonu pojavilo novo okno z
obvestilom, kateri ukaz ste sku<6B>ali izvesti, in vas vpra<72>alo, <20>e ga
res <20>elite izvesti.

<EFBFBD>e v resnici <20>elite poskusiti ukaz, pritisnite preslednico kot odgovor
na vpra<72>anje. Normalno verjetno ukaza ne <20>elite izvesti, zato na
vpra<EFBFBD>anje odgovorite z ,n`.

>> Vtipkajte C-x C-l (ki je onemogo<67>en ukaz),
   zatem na vpra<72>anje odgovorite n.


* OKNA
------

Emacs lahko prika<6B>e ve<76> oken in v vsakem svoje besedilo. Kasneje bomo
razlo<EFBFBD>ili, kako uporabljamo ve<76> oken hkrati. Zaenkrat bomo povedali
le, kako se znebite dodatnih oken, ki jih lahko odpre vgrajena pomo<6D> ali
pa izpis kak<61>nega drugega programa. Preprosto je:

	C-x 1   Eno okno (torej, zaprimo vsa ostala).

To je CONTROL-x, ki mu sledi <20>tevka 1. Ukaz C-x 1 raztegne <20>ez cel
zaslon okno, v katerem se nahaja kazal<61>ek, ostala pa zapre.

>> Premaknite kazal<61>ek do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l
>> Vtipkajte CONTROL-h k CONTROL-f.
   Vidite, kako se je to okno skr<6B>ilo in odstopilo prostor oknu,
   ki pojasnjuje ukaz CONTROL-f?

>> Vtipkajte C-x 1 in spodnje okno se bo zaprlo.

Za razliko od ukazov, ki smo se jih nau<61>ili do zdaj, je ta ukaz
sestavljen iz dveh znakov. Za<5A>ne se z znakom CONTROL-x. Cela vrsta
ukazov se za<7A>ne enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami,
delovnimi podro<72>ji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se
za<EFBFBD>nejo s CONTROL-x, ki mu sledi <20>e en, dva ali trije znaki.


* VRIVANJE IN BRISANJE
----------------------

<EFBFBD>e <20>elite v obstoje<6A>e besedilo vriniti novo, preprosto premaknite
kazal<EFBFBD>ek na <20>eljeno mesto in za<7A>nite tipkati. Znake, ki jih lahko
vidite, na primer A, 7, * in podobno, razume Emacs kot del besedila in
jih takoj vrine. S pritiskom na Return (ali Enter) vrinete znak za
skok v novo vrstico.

Zadnji vtipkani znak lahko izbri<72>ete s pritiskom na tipko <Delete>. Na
nekaterih tipkovnicah je ozna<6E>ena z <Del>. Ponekod (ne pa povsod!)
slu<EFBFBD>i za brisanje tipka <Backspace>.

Splo<EFBFBD>no <Delete> pobri<72>e znak neposredno pred trenutnim polo<6C>ajem
kazal<EFBFBD>ka.

>> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko <Delete> pobri<72>ite.
   Ni<4E> naj vas ne skrbi, <20>e se je ta vrstica spremenila. Izvirnika
   tega u<>benika ne boste pokvarili -- tole je samo va<76>a osebna kopija.

Ko vrstica postane predolga za zaslon, se ,,nadaljuje`` v naslednji
vrstici na zaslonu. Obrnjena po<70>evnica (znak ,\`) ali v grafi<66>nih
okoljih zavita pu<70><75>ica ob desnem robu ozna<6E>uje vrstico, ki se
nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici.

>> Zdaj za<7A>nite tipkati besedilo, dokler ne dose<73>ete desnega roba, in
   <20>e naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje.

>> S tipko <Delete> pobri<72>ite toliko znakov, da vrstica ne sega
   ve<76> <20>ez <20>irino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji
   vrstici je izginil.

Znak za novo vrstico lahko pobri<72>emo enako kot vsak drug znak. S tem,
ko pobri<72>emo znak za novo vrstico, zdru<72>imo vrstici v eno samo.  <20>e bo
nova vrstica predolga, da bi cela pri<72>la na zaslon, bo razdeljena v
ve<EFBFBD> zaslonskih vrstic.

>> Premaknite kazal<61>ek na za<7A>etek vrstice in pritisnite <Delete>. To
   zdru<72>i vrstico s prej<65>njo.

>> Pritisnite <Return>. S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo
   vrstico, ki ste ga malo prej zbrisali.

Spomnimo se, da lahko za ve<76>ino ukazov v Emacsu dolo<6C>imo, naj se
izvedejo ve<76>krat zaporedoma; to vklju<6A>uje tudi vnos teksta. Ponovitev
obi<EFBFBD>ajnega znaka ga ve<76>krat vrine v besedilo.

>> Poskusite zdaj tole: da vnesete osem zvezdic, vtipkajte C-u 8 *

Zdaj ste se nau<61>ili najpreprostej<65>i na<6E>in, da v Emacsu nekaj natipkate
in popravite. Bri<72>ete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek
ukazov za brisanje:

	<Delete>     pobri<72>e znak tik pred kazal<61>kom (levo od
	             oznake za kazal<61>ek)
	C-d   	     pobri<72>e znak tik za kazal<61>kom (,pod` oznako
		     za kazal<61>ek)

	M-<Delete>   pobri<72>e besedo tik pred kazal<61>kom
	M-d	     pobri<72>e besedo tik za kazal<61>kom

	C-k          zavr<76>e besedilo desno od kazal<61>ka do konca vrstice
	M-k          zavr<76>e besedilo od polo<6C>aja kazal<61>ka do konca stavka

<EFBFBD>rka ,d` je iz angle<6C>ke besede ,delete` (pobrisati), <20>rka ,k` pa iz
besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da <Delete> in C-d na eni, ter
M-<Delete> in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo za<7A>ela
C-f in M-f (<Delete> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne 
moti).  C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na 
vrstice, drugi na stavke.

Obstaja tudi splo<6C>en postopek za brisanje kateregakoli dela delovnega
podro<EFBFBD>ja. Kazal<61>ek postavimo na en konec podro<72>ja, ki ga <20>elimo
izbrisati, in pritisnemo C-@ ali C-SPC (SPC je
preslednica). Katerikoli od obeh ukazov deluje. Premaknite kazal<61>ek na
drug konec podro<72>ja, ki ga <20>elite izbrisati, in pritisnite C-w. S tem
ste zavrgli vse besedilo med obema mejama.

>> Premaknite kazal<61>ek na <20>rko O, s katero se za<7A>enja prej<65>nji
   odstavek.
>> Vtipkajte C-SPC. Emacs prika<6B>e sporo<72>ilo "Mark set" (slov. Oznaka
   postavljena) na dnu ekrana.
>> Premaknite kazal<61>ek na <20>rko V v "postavimo" v drugi vrstici istega
   odstavka.
>> Vtipkajte C-w. S tem zavr<76>emo vse besedilo za<7A>en<65>i z O in vse do
   <20>rke V.

Razlika med tem, <20>e zavr<76>ete cel odstavek besedila (angl. ,,kill``,
pobiti) ali pa <20>e pobri<72>ete znak (angl. ,,delete``), je ta, da lahko
prvega vrnete nazaj z ukazom C-y, drugega pa ne. Na splo<6C>no ukazi, ki
lahko povzro<72>ijo veliko <20>kode (pobri<72>ejo veliko besedila), shranijo
pobrisano besedilo; tisti, ki pobri<72>ejo samo posamezni znak, ali samo
prazne vrstice in presledke, pa ne.

>> Postavite kazal<61>ek na za<7A>etek neprazne vrstice. Pritisnite C-k, da
   pobri<72>ete vsebino vrstice.
>> <20>e enkrat pritisnite C-k. To pobri<72>e <20>e znak za novo vrstico.

Ste opazili, da prvi C-k pobri<72>e vsebino vrstice, naslednji C-k pa <20>e
vrstici samo, s <20>imer se vse besedilo pod biv<69>o vrstico premakne za
eno vrstico navzgor? Ukaz C-k obravnava <20>tevil<69>ni argument malo
druga<EFBFBD>e: pobri<72>e toliko in toliko vrstic z vsebinami vred. To ni zgolj
ponovitev. C-u 2 C-k pobri<72>e dve polni vrstici besedila, kar je nekaj
drugega, kot <20>e dvakrat vtipkate C-k.

Besedilo, ki ste ga prej pobili, lahko povrnete (angl.  ,,yank`` --
potegniti). Predstavljajte si, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vam
je nekdo odnesel. Pobito besedilo lahko potegnete nazaj na isti ali pa
na kak<61>en drug kraj v besedilu, ali pa celo v kaki drugi
datoteki. Isto besedilo lahko ve<76>krat potegnete nazaj, tako da je v
delovnem podro<72>ju pove<76>terjeno.

Ukaz za vra<72>anje pobitega besedila je C-y.

>> Poskusite z ukazom C-y povrniti pobrisano besedilo.

<EFBFBD>e ste uporabili ve<76> zaporednih ukazov C-k, je vse pobrisano besedilo
shranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako pobrisane vrstice.

>> Poskusite, nekajkrat vtipkajte C-k.

Zdaj pa vrnimo pobrisano besedilo:

>> Vtipkajte C-y. Zdaj pa premaknite kazal<61>ek za nekaj vrstic navzdol
   in <20>e enkrat vtipkajte C-y. Vidite zdaj, kako se kopira dele
   besedila?

Kaj pa, <20>e ste pobrisali nekaj besedila, ki bi ga radi vrnili, vendar
ste za iskanim odlomkom pobrisali <20>e nekaj? C-y vrne samo nazadnje
pobrisan odlomek. Vendar tudi prej<65>nje besedilo ni izgubljeno. Do
njega lahko pridete z ukazom M-y. Ko ste vrnili nazadnje zbrisano
besedilo s C-y, pritisnite M-y, ki ga zamenja s predzanje pobrisanim
besedilom. Vsak naslednji M-y prika<6B>e <20>e eno prej. Ko ste kon<6F>no
pri<EFBFBD>li do iskanega besedila, ni treba napraviti ni<6E> posebnega, da bi
ga obdr<64>ali. Preprosto nadaljujte z urejanjem, in vrnjeno besedilo bo
ostalo, kamor ste ga odlo<6C>ili.

<EFBFBD>e pritisnete M-y dovolj velikokrat, se boste vrnili na za<7A>ete, torej
spet na zadnje pobrisano besedilo.

>> Pobri<72>ite vrstico, premaknite se nekam drugam, in pobri<72>ite <20>e
   eno vrstico.
   Z ukazom C-y dobite nazaj to drugo vrstico.
   Z ukazom M-y pa jo zamenjate s prvo vrstico.
   Ponovite ukaz M-y <20>e nekajkrat in si oglejte, kaj dobite na
   zaslon. Ponavljajte ga, dokler se ne prika<6B>e ponovno nazadnje
   pobrisana vrstica, in <20>e naprej. <20>e <20>elite, lahko tudi ukazu
   M-y podate pozitivno ali negativno <20>tevilo ponovitev.


* PREKLIC UKAZA (UNDO)
----------------------

<EFBFBD>e ste besedilo spremenili, a ste se kasneje premislili, lahko
besedilo vrnete v prvotno stanje z ukazom Undo, C-x u. Normalno vrne
C-x u zadnjo spremembo besedila; <20>e ukaz ponovimo, prekli<6C>emo <20>e
predzadnjo spremembo, in vsaka nadaljnja ponovitev se<73>e <20>e eno
spremembo globlje v zgodovino.

Emacs hrani bolj ali manj celotno zgodovino na<6E>ih ukazov, z dvema
izjemama: ukazov, ki niso napravili nobene spremembe v besedilu
(npr. premik kazal<61>ka), ne shranjuje, in zaporedje do 20 vrinjenih
znakov shrani kot en sam ukaz. Slednje prihrani nekaj ukazov C-x u, ki
bi jih morali vtipkati.

>> Pobri<72>ite to vrstico z ukazom C-k, potem jo prikli<6C>ite nazaj s C-x u.

C-_ je alternativni ukaz za preklic zadnjega ukaza.  Deluje enako kot
s C-x u, ga je pa la<6C>je odtipkati, <20>e morate ukaz ponoviti ve<76>krat
zaporedoma. Te<54>ava z ukazom C-_ je, da na nekaterih tipkovnicah ni
povsem o<>itno, kako ga vtipkati, zato je podvojen <20>e kot C-x u. Na
nekaterih terminalih moramo na primer vtipkati /, medtem ko dr<64>imo
pritisnjeno tipko CONTROL.

<EFBFBD>e podamo ukazu C-_ ali C-x u numeri<72>ni argument, je to enako, kot <20>e
bi ukaz ro<72>no ponovili tolikokrat, kot pravi argument.

Ukaz za brisanje besedila lahko prekli<6C>ete in besedilo povrnete,
enako, kot <20>e bi besedilo pobili. Razlika med brisanjem in pobijanjem
besedila je le ta, da le slednje lahko potegnete nazaj z ukazom
C-y. Preklic ukaza pa velja za eno in drugo.


* DATOTEKE
----------

Da bi bile spremembe v besedilu trajne, morate besedilo shraniti v
datoteko. V nasprotnem primeru jih boste za vedno izgubili tisti hip,
ko boste zapustili Emacs. Besedilo postavimo v datoteko tako, da
na disku ,,poi<6F><69>emo`` (angl. find) datoteko, preden za<7A>nemo tipkati 
(pravimo tudi, da ,,obi<62><69>emo`` datoteko).

Poiskati datoteko pomeni, da v Emacsu vidimo vsebino datoteke. To je
bolj ali manj tako, kot da z Emacsom urejamo datoteko samo. Vendar pa
spremembe ne postanejo trajne, dokler datoteke ne shranimo
(angl. save) na disk. Tako imamo mo<6D>nost, da se izognemo temu, da bi
nam na pol spremenjene datoteke le<6C>ale po disku, kadar tega ne
<EFBFBD>elimo. Ker pa Emacs ohrani izvorno datoteko pod spremenjenim imenom,
lahko prvotno datoteko prikli<6C>emo nazaj celo <20>e potem, ko smo datoteko
<EFBFBD>e shranili na disk.

V predzadnji vrstici na dnu zaslona vidite vrstico, ki se za<7A>ne in
kon<EFBFBD>a z vezaji, in vsebuje niz znakov ,,--:-- TUTORIAL``. Ta del
zaslona navadno vsebuje ime datoteke, ki smo jo obiskali. Zdajle je to
,,TUTORIAL``, va<76>a delovna kopija u<>benika Emacsa.  Ko boste poiskali
kak<EFBFBD>no drugo datoteko, bo na tem mestu pisalo njeno ime.

Posebnost ukaza za iskanje datoteke je, da moramo povedati, katero
datoteko i<><69>emo. Pravimo, da ukaz ,,prebere argument s terminala`` (v
tem primeru je argument ime datoteke).  Ko vtipkate ukaz

	C-x C-f   (poi<6F><69>i datoteko)

vas Emacs povpra<72>a po imenu datoteke. Kar vtipkate, se sproti vidi v
vrstici na dnu zaslona. Temu delovnemu podro<72>ju pravimo pogovorni
vmesnik (minibuffer), kadar se uporablja za tovrstni vnos. Znotraj
pogovornega vmesnika lahko uporabljate obi<62>ajne ukaze za urejanje, <20>e
ste se na primer pri tipkanju zmotili.

Sredi tipkanja imena datoteke (ali katerega koli drugega opravila v
pogovornem vmesniku) lahko ukaz prekli<6C>ete s C-g.

>> Vtipkajte C-x C-f, zatem pa <20>e C-g. Zadnji ukaz od treh je
   zaprl pogovorni vmesnik in tudi preklical ukaz C-x C-f, ki je
   uporabljal pogovorni vmesnik. Konec z iskanjem datoteke.

Ko ste dokon<6F>ali ime, ga vnesete s pritiskom na <Return>. S tem se
po<EFBFBD>ene ukaz C-x C-f in poi<6F><69>e iskano datoteko. Pogovorni vmesnik
izgine, ko je ukaz izveden.

Trenutek kasneje se vsebina datoteke pojavi na zaslonu. Zdaj lahko
dopolnjujete, urejate ali kako druga<67>e spreminjate vsebino. Ko <20>elite,
da ostanejo spremembe trajne, izvedete ukaz:

	C-x C-s   (shrani datoteko)

Besedilo se s tem shrani iz pomnilnika ra<72>unalnika na datoteko na
disk. Ko prvi<76> izvedete ta ukaz, se izvorna datoteka preimenuje, tako
da ni izgubljena. Najdete jo pod novim imenom, ki se od starega
razlikuje po tem, da ima na koncu pripet znak ,,~``.

Ko je Emacs shranil datoteko, izpi<70>e njeno ime. Shranjujte raje
pogosteje kot ne, da v primeru, <20>e gre z ra<72>unalnikom kaj narobe, ne
izgubite veliko.

>> Vtipkajte C-x C-s, s <20>imer boste shranili svojo kopijo tega
   u<>benika. Emacs bo v vrstici na dnu zaslona izpisal ,,Wrote
   ...TUTORIAL``.

Opozorilo: na nekaterih sistemih bo ukaz C-x C-s zamrznil zaslon, in
tako ne boste videli, da Emacs <20>e kaj izpi<70>e. To je znak, da je
operacijski sistem prestregel znak C-s in ga interpretiral kot znak za
prekinitev toka podatkov, namesto da bi ga posredoval Emacsu. Zaslon
,,odmrznete`` z ukazom C-q. <20>e je va<76> sistem eden takih, si za nasvet,
kako re<72>iti to nev<65>e<EFBFBD>nost, oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to
Incremental Search`` v priro<72>niku za Emacs.

Poi<EFBFBD><EFBFBD>ete lahko lahko <20>e obstoje<6A>o datoteko, da si jo ogledate ali
popravite, ali pa tudi datoteko, ki <20>e ne obstaja. To je na<6E>in, kako z
Emacsom ustvarimo novo datoteko: poi<6F><69>ite datoteko z izbranim imenom,
ki bo sprva prazna, in za<7A>nite pisati. Ko jo boste prvi<76> shranili, bo
Emacs ustvaril datoteko z vne<6E>enim besedilom. Od tod dalje delate na
<EFBFBD>e obstoje<6A>i datoteki.


* DELOVNA PODRO<52>JA
------------------

Tudi <20>e ste z ukazom C-x C-f poiskali in odprli drugo datoteko, prva
ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo <20>e enkrat ,,poi<6F><69>ete`` z
ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek.

>> Ustvarite datoteko z imenom ,,foo`` tako, da vtipkate C-x C-f
   foo <Return>. Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in
   shranite v datoteko ,,foo`` z ukazom C-x C-s. Ko ste kon<6F>ali, se
   vrnite v u<>benik z ukazom C-x C-f TUTORIAL <Return>.

Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem ,,delovnem
podro<EFBFBD>ju`` (angl. buffer). Ko poi<6F><69>emo datoteko, Emacs ustvari zanjo
novo delovno podro<72>je. Vsa obstoje<6A>a delovna podro<72>ja v Emacsu vidimo
z ukazom:

	C-x C-b   Seznam delovnih podro<72>ij.

>> Poskusite C-x C-b zdaj.

Vidite, da ima vsako delovno podro<72>je svoje ime, pri nekaterih pa pi<70>e
tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Druga delovna
podro<EFBFBD>ja pa ne pripadajo nobeni datoteki. Podro<72>je ,,*Buffer List*``,
na primer, je <20>e eno takih. To delovno podro<72>je smo ustvarili
ravnokar, ko smo pognali ukaz C-x C-b. VSAKO besedilo, ki ga vidite v
katerem od Emacsovih oken, je vedno del kak<61>nega delovnega podro<72>ja.

>> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih podro<72>ij.

<EFBFBD>e ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to
ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na
delovnem podro<72>ju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali
spreminjanje delovnega podro<72>ja druge datoteke nima nobenega vpliva na
podro<EFBFBD>je prve. To je zelo uporabno, pomeni pa tudi, da potrebujemo
udobno pot, da shranimo delovno podro<72>je prve datoteke. Nerodno bi
bilo preklapljanje na prvo podro<72>je s C-x C-f, da bi shranili s C-x
C-s. Namesto tega imamo:

	C-x s     Shrani nekatera delovna podro<72>ja

Ukaz C-x poi<6F><69>e delovna podro<72>ja, katerih vsebina je bila spremenjena,
odkar je bila zadnji<6A> shranjena na datoteko. Za vsako tako delovno
podro<EFBFBD>je C-x s vpra<72>a, <20>e ga <20>elite shraniti.


* RAZ<41>IRJEN NABOR UKAZOV
------------------------

<EFBFBD>e mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslu<6C>ili, da jih obesimo na 
razne kontrolne in meta znake. Emacs se temu izogne z ukazom X (iz angl.
eXtend - raz<61>iriti), ki uvede ukaz iz raz<61>irjenega nabora. Dveh vrst je:

	C-x	Znakovna raz<61>iritev (angl. Character eXtend).
		Sledi mu en sam znak.
	M-x	Raz<61>iritev s poimenovanim ukazom. Sledi mu dolgo ime
		ukaza.

Tudi ti ukazi so na splo<6C>no uporabni, ne uporabljamo pa jih tako
pogosto kot tiste, ki ste se jih <20>e nau<61>ili. Dva ukaza iz raz<61>irjenega
nabora <20>e poznamo: C-x C-f, s katerim poi<6F><69>emo datoteko, in C-x C-s, s
katerim datoteko shranimo. <20>e en primer je ukaz, s katerim Emacsu
povemo, da <20>elimo kon<6F>ati z delom iz iziti iz Emacsa. Ta ukaz je C-x
C-c (ne skrbite: preden kon<6F>a, Emacs ponudi, da shrani vse spremenjene
datoteke).

Z ukazom C-z Emacs zapustimo samo *za<7A>asno*, tako da lahko ob vrnitvi
nadaljujemo z delom, kjer smo ostali.

Na sistemih, ki to dopu<70><75>ajo, ukaz C-z izide iz Emacsa v ukazno
lupino, a ga ne kon<6F>a - <20>e uporabljate ukazno lupino C, se lahko
vrnete z ukazom ,fg` ali splo<6C>neje z ukazom ,,%emacs``.

Drugod ukaz C-z po<70>ene sekundarno ukazno lupino, tako da lahko
po<EFBFBD>enete kak<61>en drug program in se kasneje vrnete v Emacs. V tem
primeru pravzaprav Emacsa ne zapustimo. Ukaz ,,exit`` v ukazni lupini
je navadno na<6E>in, da zapremo sekundarno lupino in se vrnemo v Emacs.

Ukaz C-x C-c uporabimo, <20>e se nameravamo odjaviti s sistema. To je
tudi pravilen na<6E>in za izhod iz Emacsa, <20>e je tega pognal program za
delo s po<70>to ali kak drug program, saj ta verjetno ne ve, kaj
napraviti z za<7A>asno prekinjenim Emacsom. V vseh ostalih primerih pa,
<EFBFBD>e se ne nameravate odjaviti s sistema, uporabite C-z, in se vrnite v
Emacs, ko bi radi spet urejali besedilo.

Ukazov C-x je veliko. Zaenkrat smo spoznali naslednje:

	C-x C-f		Poi<6F><69>i datoteko.
	C-x C-s		Shrani datoteko.
	C-x C-b		Prika<6B>i seznam delovnih podro<72>ij.
	C-x C-c		Kon<6F>aj Emacs.
	C-x 1		Zapri vsa okna razen enega.
	C-x u		Preklic zadnjega ukaza.

Poimenovani raz<61>irjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo <20>e bolj
poredko, ali pa se uporabljajo samo v nekaterih na<6E>inih dela.  Eden
takih je na primer ukaz replace-string, ki po vsem besedilu zamenja en
niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpi<70>e v pogovornem
vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa <20>aka, da vtipkate ime ukaza, ki ga
<EFBFBD>elite priklicati; v tem primeru je to ,,replace-string``. Vtipkajte
samo ,,repl s<TAB>`` in Emacs bo dopolnil ime (<TAB> je tabulatorska
tipka; navadno jo najdemo nad tipko Caps Lock ali Shift na levi strani
tipkovnice). Ukaz vnesete s pritiskom na <Return>.

Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga <20>elite
zamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebej
vnesete in zaklju<6A>ite s pritiskom na tipko Return.

>> Premaknite kazal<61>ek na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem 
   vtipkajte M-x repl s<Return>zamenjala<Return>spremenila<Return>.

   Opazite, kako se je ta vrstica zamenjala? Vse besede
   z-a-m-e-n-j-a-l-a od tod do konca besedila ste nadomestili z besedo
   ,,spremenila``.


* AVTOMATI<54>NO SHRANJEVANJE
--------------------------

Spremembe v datoteki, ki jih <20>e niste shranili na disk, so izgubljene,
<EFBFBD>e medtem denimo zmanjka elektrike. Da bi vas zavaroval pred tem,
Emacs periodi<64>no avtomati<74>no shrani vse datoteke, ki jih
urejate. Avtomati<74>no shranjena datoteka se od izvorne razlikuje po
znaku ,#` na za<7A>etku in koncu imena: <20>e se je va<76>a datoteka imenovala
,,hello.c``, se avtomati<74>no shranjena datoteka imenuje
,,#hello.c#``. Ko normalno shranite datoteko, avtomati<74>no shranjena
datoteka ni ve<76> potrebna, in Emacs jo pobri<72>e.

<EFBFBD>e res pride do izgube podatkov v pomnilniku, lahko povrnete avtomati<74>no
shranjeno besedilo tako, da normalno poi<6F><69>ete datoteko (pravo ime
datoteke, ne ime avtomati<74>no shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-x
recover file<Return>. Ko vas vpra<72>a za potrditev, vtipkajte yes<Return>
za nadaljevanje in povrnitev avtomati<74>no shranjenenih podatkov. 


* ODZIVNO PODRO<52>JE
------------------

Kadar Emacs opazi, da po<70>asi vtipkavate ukaz, odpre v zadnji vrstici
na dnu zaslona odzivno podro<72>je in v njem sproti prikazuje natipkano.


* STATUSNA VRSTICA
------------------

Vrstica nad odzivnim podro<72>jem je statusna vrstica. Ta ka<6B>e verjetno
nekaj podobnega kot:

--:** TUTORIAL          (Fundamental)--L670--58%----------------------

V njej so izpisani pomembni podatki o stanju Emacsa in besedilu, ki ga
urejate.

Zdaj <20>e veste, kaj pomeni ime datoteke -- to je datoteka, ki ste jo
poiskali. Oznaka --NN%-- pomeni, da je nad vrhom zaslona <20>e NN
odstotkov celotne datoteke. <20>e je za<7A>etek datoteke na zaslonu, bo
namesto --00%-- pisalo --Top--. Podobno bo pisalo --Bot--, <20>e je
zadnja vrstica datoteke na zaslonu. <20>e je datoteka, ki jo ogledujete,
tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo --All--.

<EFBFBD>rka L in <20>tevilke za njo ka<6B>ejo polo<6C>aj <20>e druga<67>e, kot zaporedno
<EFBFBD>tevilko vrstice, v kateri je kazal<61>ek.

Zvezdice na za<7A>etku vrstice pomenijo, da ste datoteko <20>e spreminjali.
Tik po tem, ko ste odprli ali shranili datoteko, ni nobenih zvezdic,
so samo <20>rtice.

Del statusne vrstice znotraj oklepajev vam pove, v kak<61>nem na<6E>inu dela
Emacs. Privzeti na<6E>in je osnovni na<6E>in (Fundamental), v katerem ste
sedaj. Fundamental je eden od glavnih na<6E>inov (angl. major
mode). Emacs pozna veliko razli<6C>nih glavnih na<6E>inov. Nekateri od njih
so namenjeni pisanju programov, kot na primer Lisp, ali pisanju
besedil, kot npr. Text. Naenkrat je lahko aktiven le en glavni na<6E>in,
njegovo ime pa je vedno izpisano v statusni vrstici, kjer zdaj pi<70>e
Fundamental.

Glavni na<6E>ini lahko spremenijo pomen nekaterim ukazom. Obstajajo,
denimo, ukazi za pisanje komentarjev v programu, in ker ima vsak
programski jezik svoje predstave o tem, kako mora komentar izgledati,
mora vsak glavni na<6E>in vnesti komentarje druga<67>e. Ker je vsak glavni
na<EFBFBD>in ime raz<61>irjenega ukaza, lahko tako tudi izbiramo glavni
na<EFBFBD>in. Na primer, M-x fundamental-mode vas postavi v na<6E>in
Fundamental.

<EFBFBD>e nameravate popravljati slovensko (ali angle<6C>ko) besedilo, kot je na
primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni na<6E>in (Text).
>> Vtipkajte M-x text mode<Return>.

Brez skrbi, noben od ukazov Emacsa, ki ste se jih nau<61>ili, se s tem ne
spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opu<70><75>aje za
dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem na<6E>inu jih je
obravnaval kot meje med besedami.

Glavni na<6E>ini navadno po<70>enjajo majhne spremembe, kot je ta: ve<76>ina
ukazov ,,opravi isti posel``, vendar pa to po<70>nejo na razli<6C>en na<6E>in.

Dokumentacijo o trenutno aktivnem glavnem na<6E>inu dobite z ukazom C-h m.

>> Uporabite C-u C-v enkrat ali ve<76>krat, toliko, da bo ta vrstica blizu
   vrha zaslona.
>> Vtipkajte C-h m, da vidite, v <20>em se tekstovni na<6E>in (Text) razlikuje
   od osnovnega (Fundamental).
>> Vtipkajte C-x 1, da umaknete dokumentacijo z zaslona.

Glavnim na<6E>inom pravimo glavni na<6E>ini zato, ker obstajajo tudi
podna<EFBFBD>ini (angl. minor modes). Podna<6E>ini ne nadome<6D><65>ajo glavnih
na<EFBFBD>inom, ampak le spreminjajo njihovo obna<6E>anje. Podna<6E>ine lahko
aktiviramo ali deaktiviramo neodvisno od glavnega na<6E>ina in neodvisno
od ostalih podna<6E>inov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podna<6E>ina,
en podna<6E>in, ali kombinacijo ve<76>ih podna<6E>inov.

Podna<EFBFBD>in, ki je zelo uporaben, posebno za pisanje besedil, je Auto
Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomati<74>no deli vrstice na
presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge.

Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto fill mode<Return>. Ko je
vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x
auto fill mode<Return>. Z istim ukazom torej preklapljamo
(angl. toggle) med vklopljenim in izklopljenim stanjem.

>> Vtipkajte zdaj M-x auto fill mode<Return>. Potem za<7A>nite tipkati
   "asdf asdkl sdjf sdjkf"... dokler ne opazite, da je Emacs razbil
   vrstico na dve.  Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj
   Auto Fill prelamlja vrstice samo na presledkih.

<EFBFBD>irina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko
spremenite z ukazom C-x f. Novo <20>irino morate podati kot <20>tevil<69>ni
argument.

>> Vtipkajte C-x f in argument 20. (C-u 2 0 C-x f). Zatem vtipkajte
   nekaj besedila in poglejte, <20>e bo Emacs res delil vrstice pri 20
   znakih. Potem z ukazom C-x f postavite mejo nazaj na 70.

Auto Fill deluje le, kadar pi<70>ete novo besedilo, ne pa,
kadar popravljate <20>e napisan odstavek.
Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazal<61>ek premaknete nekam
znotraj odstavka in uka<6B>ete M-q (META-q).

>> Premaknite kazal<61>ek v prej<65>nji odstavek in izvedite M-q.


* ISKANJE
---------

Emacs lahko v besedilu poi<6F><69>e niz znakov (zaporedje znakov ali besed),
naprej ali nazaj po besedilu. Iskanje spada v skupino ukazov za
premikanje kazal<61>ka, saj premakne kazal<61>ek na kraj v besedilu, kjer je
na<EFBFBD>el iskani niz.

Iskanje v Emacsu je morda nekoliko druga<67>no od tistega, ki ste ga
navajeni, in sicer je ,,inkrementalno``. To pomeni, da se iskanje
odvija hkrati s tem, ko tipkate iskani niz.

Ukaza za iskanje sta C-s za iskanje naprej po datoteki in C-r za
iskanje nazaj po datoteki. PO<50>AKAJTE! Ne preizku<6B>ajte jih <20>e ta hip!

Ko boste natipkali C-s, boste opazili niz ,,I-search`` kot pozivnik
v pogovornem vmesniku. To vam pove, da je Emacs v inkrementalnem iskanju
in vas <20>aka, da za<7A>nete tipkati, kar i<><69>ete. <Return> zaklju<6A>i iskanje.

>> Pritisnite zdaj C-s. PO<50>ASI, <20>rko za <20>rko, vtipkajte besedo
   ,,kazal<61>ek``. Za vsako vtipkano <20>rko se ustavite in si oglejte, kaj
   se je zgodilo s kazal<61>kom.
>> <20>e enkrat pritisnite C-s, da poi<6F><69>ete naslednji ,,kazal<61>ek``.
>> <20>estkrat pritisnite <Delete> in opazujte, kako se premika kazal<61>ek.
>> Kon<6F>ajte iskanje s tipko <Return>.

Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju sku<6B>a
poiskati niz, ki ste ga natipkali do tistega hipa. Da poi<6F><69>ete
naslednje mesto, kjer se pojavi ,,kazal<61>ek``, samo <20>e enkrat
pritisnete C-s. <20>e takega mesta ni, Emacs <20>ivkne in vam sporo<72>i, da
iskanje ni uspelo. Tudi C-g prekine iskanje.

OPOZORILO: Na nekaterih sistemih bo s pritiskom na C-s ekran
zmrznil. To je znak, da je operacijski sistem prestregel znak C-s in
ga interpretiral kot znak za prekinitev toka podatkov, namesto da bi
ga posredoval programu Emacs. Ekran ,,odtajate`` s pritiskom na
C-q. Potem si oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to Incremental
Search`` v priro<72>niku za nasvet, kako se spopasti s to nev<65>e<EFBFBD>nostjo.

<EFBFBD>e sredi inkrementalnega iskanja pritisnete <Delete>, boste opazili,
da to pobri<72>e zadnji znak v iskanem nizu, kazal<61>ek pa se premakne
nazaj na mesto v besedilu, kjer je na<6E>el kraj<61>i niz. Na primer,
predpostavimo, da ste do zdaj natipkali ,,ka`` in je kazal<61>ek na
mestu, kjer se prvi<76> pojavi ,,ka``. <20>e zdaj pritisnete <Delete>, boste
s tem v pogovornem vmesniku izbrisali ,a`, hkrati pa se bo kazal<61>ek
postavil na mesto, kjer je prvi<76> na<6E>el ,k`, preden ste natipkali <20>e
,a`.

<EFBFBD>e sredi iskanja vtipkate katerikoli kontrolni znaki ali metaznak
(razen tistih, ki imajo poseben pomen pri iskanju, to sta C-s in C-r),
se iskanje prekine.

C-s za<7A>ne iskati na mestu v datoteki, kjer trenutno stoji kazal<61>ek, in
i<EFBFBD><EFBFBD>e do konca datoteke. <20>e bi radi iskali proti za<7A>etku datoteke,
namesto C-s vtipkamo C-r.  Vse, kar smo povedali o ukazu C-s, velja
tudi za C-r, le smer iskanja je obrnjena.


* VE<56> OKEN NA ZASLONU
---------------------

Ena simpati<74>nih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati ve<76> oken
na ekranu, tudi <20>e ne delamo v grafi<66>nem na<6E>inu.

>> Premaknite kazal<61>ek v to vrstico in vtipkajte C-u 0 C-l (zadnji
   znak je CONTROL-L, ne CONTROL-1)
>> Zdaj vtipkajte C-x 2, da razdelite zaslon na dve okni.
   V obeh oknih imate odprt ta priro<72>nik. Kazal<61>ek je ostal v zgornjem
   oknu.
>> Pritisnite C-M-v za listanje v spodnjem oknu.
   (<28>e nimate tipke META, tipkajte ESC C-v).
>> Vtipkajte C-x o (o kot ,,other``, drugi), da preselite kazal<61>ek v
   spodnje okno.
>> S C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini datoteke.
   Zgornje okno <20>e vedno ka<6B>e ta navodila.
>> Ponovni C-x o vas vrne v zgornje okno. Kazal<61>ek se je vrnil na
   mesto, kjer je bil, preden smo sko<6B>ili v spodnje okno.

Z ukazom C-x o lahko preklapljamo med okni. Vsako okno si zapomni, kje
v oknu je ostal kazal<61>ek, samo trenutno aktivno okno pa kazal<61>ek tudi
v resnici prika<6B>e. Vsi obi<62>ajni ukazi za urejanje, ki smo se jih
nau<EFBFBD>ili, veljajo za aktivno okno.

Ukaz C-M-v je zelo uporaben, kadar urejamo besedilo v enem oknu,
drugega pa uporabljamo samo za pomo<6D>. Kazal<61>ek ostaja ves <20>as v oknu,
v katerem urejamo, po vsebini spodnjega okna pa se vseeno lahko
premikamo, ne da bi morali venomer skakati iz enega okna v drugega.

C-M-v je primer znaka CONTROL-META. <20>e imate v resnici tipko META (na
PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da dr<64>ite pritisnjeni
tako CONTROL kot META, medtem ko vtipkate v. Ni pomembno, katero od
tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta <20>ele, ko
pritisnete znak, ki sledi (v zgornjem primeru ,v`).

Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, <20>e nimate tipke META
in namesto nje uporabljate ESC. V tem primeru morate najprej
pritisniti ESC, potem pa Control-v. Obratna kombinacija, CONTROL-ESC v
ne deluje. To je zato, ker je ESC znak sam po sebi, ne pa modifikator,
kot sta CONTROL in META.

>> V zgornjem oknu vtipkajte C-x 1, da se znebite spodnjega okna.

(<28>e bi vtipkali C-x 1 v spodnjem oknu, bi se znebili
zgornjega. Razmi<6D>ljajte o tem ukazu kot ,,Obdr<64>i samo eno okno, in
sicer tisto, v katerem sem zdaj.``)

Seveda ni nujno, da obe okni ka<6B>eta isto delovno podro<72>je. <20>e v enem
oknu izvedete C-x C-f in poi<6F><69>ete novo datoteko, se vsebina drugega
okna ne spremeni. V vsakem oknu lahko neodvisno obdelujete drugo
datoteko. 

Pa <20>e ena pot, kako v dveh oknih prika<6B>ete dve razli<6C>ni datoteki:

>> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene va<76>ih
   datotek. Kon<6F>ajte z <Return>. Odpre se <20>e eno okno in izbrana
   datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazal<61>ek se preseli v drugo
   okno. 

>> Vtipkajte C-x o, da se vrnete nazaj v zgornje okno, in C-x 1, da
   zaprete spodnje okno.


* REKURZIVNI NIVOJI UREJANJA
----------------------------

V<EFBFBD>asih boste pri<72>li v nekaj, <20>emur se pravi ,,rekurzivni nivo
urejanja``. To se vidi po tem, da v statusni vrstici oglati oklepaji
oklepajo ime glavnega na<6E>ina. V osnovnem na<6E>inu bi, na primer, videli
[(Fundamental)] namesto (Fundamental).

Iz rekurzivnega nivoja urejanja se re<72>ite, <20>e vtipkate ESC ESC ESC. To
zaporedje je vsenamenski ukaz ,,pojdi ven``. Uporabite ga lahko tudi
za ukinjanje odve<76>nih oken, ali vrnitev iz pogovornega vmesnika.

>> Pritisnite M-x, da odprete pogovorni vmesnik, zatem pa vtipkajte
   ESC ESC ESC, da pridete ven iz njega.

Z ukazom C-g ne morete iz rekurzivnega nivoja urejanja, ker C-g
prekli<EFBFBD>e ukaze ali argumente ZNOTRAJ rekurzivnega nivoja.


* DODATNA POMO<4D>
---------------

V tem uvodu smo posku<6B>ali zbrati dovolj informacij, da lahko za<7A>nete
Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogo<67>e vse to
zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi nau<61>ili kaj o <20>tevilnih
koristnih mo<6D>nostih, ki jih <20>e ne poznate. Emacs ima <20>e vgrajene
veliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CONTROL-h
(h kot ,,help``, pomo<6D>).

Za pomo<6D> pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kak<61>no pomo<6D>
<EFBFBD>elite. <20>e ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo
povedal, kak<61>na pomo<6D> je sploh na voljo. <20>e ste vtipkali C-h, pa ste
si premislili, lahko ukaz prekli<6C>ete s C-g.

(Na nekaterih sistemih se znak C-h preslika v kaj drugega. To ni
dobro, in v takem primeru se prito<74>ite sistemskemu vzdr<64>evalcu. Medtem
pa, <20>e C-h ne prika<6B>e sporo<72>ila o pomo<6D>i na dnu zaslona, namesto tega
poskusite pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help <Return>.)

Najosnovnej<EFBFBD>i tip pomo<6D>i prika<6B>e C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem
pa ukazni znak ali zaporedje ukaznih znakov, in Emacs bo izpisal
kratek opis ukaza.

>> Vtipkajte C-h c C-p.
   Izpi<70>e se nekaj takega kot

	C-p runs the command previous-line

Ukaz je izpisal ime funkcije, ki izvede ukaz. Imena funkcij
uporabljamo, kadar pi<70>emo prilagoditve in raz<61>iritve Emacsa. Ker pa so
navadno imena funkcij izbrana tako, da kaj povedo o tem, kaj funkcija
po<EFBFBD>ne, bo verjetno to tudi dovolj za kratko osve<76>itev, <20>e ste se z
ukazom <20>e kdaj sre<72>ali.

Ukazu C-h lahko sledi tudi zaporedje znakov, kot na primer C-x C-s,
ali, <20>e nimate tipke META, <Esc>v.

Za ve<76> informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c.

>> Vtipkajte C-h k C-p.

To odpre novo okno in v njem prika<6B>e dokumentacijo o funkciji, obenem
z njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite okna
z pomo<6D>jo. Tega seveda ni potrebno napraviti takoj, ampak lahko
urejate, medtem ko imate odprto okno s pomo<6D>jo, in ga zaprete, ko ste
kon<EFBFBD>ali. 

Sledi <20>e nekaj uporabnih mo<6D>nosti, ki jih ponuja pomo<6D>:

   C-h f	Opi<70>i funkcijo. Kot argument morate podati ime
		funkcije. 

>> Poskusite C-h f previous-line<Return>.
   To izpi<70>e vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p.

Podoben ukaz C-h v izpi<70>e dokumentacijo za spremenljivke, s katerimi
lahko nastavite obna<6E>anje Emacsa. Ob pozivniku morate vpisati ime
spremenljivke.

   C-h a	 Apropos. Vtipkajte klju<6A>no besedo in Emacs bo izpisal
		 vse ukaze, ki vsebujejo to klju<6A>no besedo. Vse te
		 ukaze lahko prikli<6C>ete z META-x. Pri nekaterih ukazih
		 bo Apropos izpisal tudi eno ali dvoznakovno
		 zaporedje, s katerim dose<73>ete isti u<>inek.

>> Vtipkajte C-h a file<Return>.

To odpre novo okno, v katerem so vsa dolga imena ukazov, ki vsebujejo
,,file`` v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpi<70>e
tudi kratek ukaz, npr. C-x C-f ali C-x C-w pri ukazih find-file in
write-file. 

>> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomo<6D>jo. Poskusite
   nekajkrat. 

>> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomo<6D>jo.

   C-h i         Priro<72>niki z navodili za uporabo (tkim. datoteke 
		 "info"). Ta ukaz vas prestavi v posebno delovno
		 podro<72>je, imenovano "info". V njem lahko prebirate
		 priro<72>nike za programe, ki so name<6D><65>eni v sistemu. Z
		 ukazom m emacs<Return> denimo dobite priro<72>nik za
		 urejevalnik Emacs. <20>e sistema Info <20>e niste
		 uporabljali, vtipkajte ? in Emacs vas bo popeljal na
		 v<>deni izlet po na<6E>inu Info in mo<6D>nostih, ki jih
		 ponuja. Ko boste zaklju<6A>ili z branjem tega prvega
		 berila, bo priro<72>nik za Emacs v sistemu Info va<76>
		 glavni vir dokumentacije.


* ZAKLJU<4A>EK
-----------

Zapomnite si, da Emacs zapustite z ukazom C-x C-c. <20>e bi radi samo
za<EFBFBD>asno sko<6B>ili v ukazno lupino in se kasneje vrnili v Emacs, pa 
storite to z ukazom C-z. 

Ta u<>benik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem v
Emacsu. <20>e se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase -
prito<EFBFBD>ite se!


* RAZMNO<4E>EVANJE IN RAZ<41>IRJANJE
------------------------------

Angle<EFBFBD>ki izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih
besedil, za<7A>en<65>i s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni
Emacs. V sloven<65><6E>ino ga je prevedel Primo<6D> Peterlin.

To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo
razmno<EFBFBD>evanje in raz<61>irjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji:

Copyright (c) 1985, 1996, 1997, 2002 Free Software Foundation

   Dovoljeno je izdelovati in raz<61>irjati neokrnjene kopije tega spisa
   v kakr<6B>nikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o
   avtorstvu in to dovoljenje, ter da distributer dovoljuje prejemniku
   nadaljnje raz<61>irjanje pod pogoji, navedenimi v tem dovoljenju.

   Pod pogoji iz prej<65>njega odstavka je dovoljeno raz<61>irjati 
   spremenjene verzije tega spisa ali njegovih delov, <20>e je jasno
   ozna<6E>eno, kdo je nazadnje vnesel spremembe.

Pogoji za razmno<6E>evanje in raz<61>irjanje samega Emacsa so malo druga<67>ni,
a v istem duhu. Prosimo, preberite datoteko COPYING in potem dajte
kopijo programa GNU Emacs svojim prijateljem. Pomagajte zatreti
obstrukcionizem (,,lastni<6E>tvo``) v programju tako, da uporabljate,
pi<EFBFBD>ete in delite prosto programje!

;;; Local Variables:
;;; coding: iso-latin-2
;;; End: